V knjigi Dediščina župnije Šentjošt je zapisano, da so po drugi sv. vojni, leta 1948 križ postavili domačini v spomin na umrle smreške domobrance. Postavili so ga ob cesti znotraj ozkega ovinka, nasproti Šelovsove domačije. Nekateri pravijo, da je takratni Šelovsov gospodar Janez Kogovšek, ta križ izdelal že pred vojno in ga hranil doma. Domneva se, da je bil narejen v priprošnjo za srečno pot vozarjem, ki so po tej cesti vozili dolge lesene hlode in so ta ovinek le s težavo izvozili.
Po drugih virih naj bi križ postavili v spomin omenjenemu Janezu Kogovšku, očetu desetih otrok, ki so ga partizani leta 1942 umorili v skupini devetih domačinov. Takrat je križ blagoslovil župnik Janko Oblak. Ob spremembi cestne trase proti Žirem, je bil leta 1994 križ na novo izdelan in postavljen nekoliko višje, na nasprotno stran ceste. Pri ureditvi lokacije je sodelovalo podjetje Dvig, križ in ogrado je izdelal Matija Cankar, pri postavitvi so sodelovali domačini, stroški pa so bili kriti iz sredstev programa CRPOV. Blagoslovil ga je župnik Alojz Brce.
V letošnjem letu sta dala sedanja gospodarja Šelovsove domačije, Franci in Metka Kogovšek, v zahvalo za pomoč v času težke bolezni, križ na lastne stroške ponovno obnoviti. Po prvotni podobi ga je obnovil Metkin brat Boštjan Rupnik in okrog njega izdelal tudi novo ogrado. Domači so obstoječe mesto uredili in okrasili s cvetjem, smreški fantje in sorodniki pa so križ postavili.
Slovesnost blagoslova je bila v soboto popoldne. V uvodnem delu sta učenki Glasbene šole Vrhnika, Lucija in Iza Malovrh zaigrali priložnostno skladbo, nato pa je domačin Jože Malovrh navzoče seznanil z zgodovino obstoja križa. Blagoslovil ga je g. župnik Franc Kadunc in ob zaključku pojasnil namen obnove ter poudaril pomen simbola križa, ki označuje Kristusovo zmago nad smrtjo in našo odrešitev.
Obnovitev znamenja ne pomeni le ohranjanje, pač pa prispeva k prepoznavnosti podobe slovenskega podeželja in bogatitvi zakladnice naše kulturne dediščine.
Morda je bilo zgolj naključje, po slovesnosti je začelo deževati in se nadaljevalo v nedeljsko jutro. Zjutraj so se oblaki za kratek čas razgrnili in posijali so sončni žarki. Čez nebo se je iz smeri triglavskega pogorja razpela mavrica in se sklonila prav do novo blagoslovljenega križa, ga za trenutek obsijala in počasi zbledela. Čez nekaj minut je le malo stran še enkrat zasijala, kot bi se ozrla, nato po so jo vsrkali dežni oblaki.
SM
