Pohodna skupina Lintverni smo si za letošnji letni pohod določili večdnevno planinarjenje po Srbiji in Bolgariji. Naš glavni cilj je bil osvojitev najvišjega vrha polotoka Balkana tj. Musala 2925 m ter še dva vrha v Srbiji in sicer Midžor na Stari planini ter Trem na Suvi planini. Poleg navedenega smo planirali še ogled nekaterih kulturnih in drugih zanimivosti kot so Narodni muzej v Nišu, obisk Niške Banje ter kulturnih in drugih znamenitosti v Sofiji.

V nedeljo 25. 8. smo se odpeljali v Srbijo.  V Nišu nas je pričakal naš prijatelj Mile, ki nas je najprej pospremil v Narodni muzej “Čele kula”. Čele kula predstavlja spomenik 1. srbski vstaji oz. boj med Srbi in Turki na Čegru v bližini Niša leta 1809. Turški sultan je v znak zmage naročil svojim vojakom, da pobitim Srbom odsekajo 1000 glav in jih vzidajo v stolp kot opomin vsem, ki bi se še poskušali upirati Turkom. Spomenik se po tem dogodku imenuje “Čele kula”.

V nadaljevanju smo si ogledali tudi Niško banjo - toplice v neposredni bližini Niša. Znano turistično mesto trenutno ni v ponos kraju, saj je večina infrastrukture zastarela, denarja za obnovo pa ni.

Naše bivanje v Srbiji je bilo v apartmaju “Alexandar’s house” v vasi Prosek blizu Niša.

V ponedeljek, 26. 8. smo se podali na Bojanine vode, to je izhodišče za vzpon na Trem 1810 m. Pomanjkljivo smo si ogledali smerne table in jo ubrali po bistveno daljši poti proti vrhu kot smo si to želeli. Preden smo spoznali napako, smo bili že sredi hude strmine in se po napornem vzponu znašli na Sokolovem kamnu. Najvišji vrh Suve planine je bil naenkrat zelo daleč. Sonce je pripekalo, mi pa smo vztrajali naprej ter na koncu Trem tudi osvojili. Vzpon je bil bistveno daljši, pa vendar smo, kljub hudi vročini zmogli.

Istega dne popoldan smo bili povabljeni na ogled in degustacijo vin v vinski kleti v Sičevu. Gostitelj Slobodan nam je predstavil svojo klet ter nam za pokušino ponudil prvovrstna vina. Ogledali smo si tudi Sičevaćko klisuro s hidroelektrarno na reki Nišavi. Pri projektiranju omenjene HE, ki obratuje že cca 100 let, je sodeloval tudi Nikola Tesla.

Na vrtu apartmaja je sledilo proslavljanje rojstnega dne našega Bankirja. V čast svojega osebnega praznika nas je Bankir pogostil z odlično pripravljenim odojkom ter prvovrstnim vinom iz Sičevaćke kleti. Da je v Srbiji vse potekalo po načrtu ima veliko zaslug prijatelj Mile, ki je v celoti uresničil zamisli naših skoraj dvodnevnih aktivnosti v okolici Niša.

V torek, 27. 8. smo zapustili apartma v Proseku in se odpeljali proti Bolgariji. Mimogrede smo zavili tudi v Pirot ter si med vožnjo ogledali to mesto na JV Srbije.

Srbijo smo zapustili pri Dimitrovgradu, kjer je bilo treba najprej kupiti vinjete za bolgarske avtoceste. Resnici na ljubo smo na prvo avtocesto zapeljali šele tretji dan bivanja v Bolgariji in to le za nekaj km.

Sledil je postanek v Sofiji. Cvičkar je prevzel vlogo vodiča in nam na njemu svojstven način predstavil najvažnejše kulturne znamenitosti in najvišje državne ustanove v glavnem mestu Bolgarije. Ogledali smo si Katedralo sv. Alekdandra Nevskega - drugo največjo pravoslavno cerkev na Balkanu, rusko cerkev sv. Nikolaja, cerkev sv. Petka - eno najstarejših ohranjenih pravoslavnih cerkva, džamijo Banja Baši, sinagogo, gledališče Ivana Vazova, predsedniško palačo, palačo sobranja in vlade, kip sv. Sofije in glavno tržnico.

Zadovoljni po zanimivi predstavitvi Sofije, smo se odpeljali proti naši  naslednji nastanitvi v Eko hotel Zodiac v Samokovo.

Naslednje jutro, v sredo 28. 8. smo se s kabinsko žičnico iz Borovca povzeli na 2315 m visoko izhodišče za vzpon na najvišji vrh Balkana.

Jutro je bilo sveže, zapihal je veter in vse skupaj ni delovalo nič kaj prijazno. Pojavili so se  tudi oblaki, ki so vnesli dvom v napovedano lepo vreme. Vrh Musale je bil daleč v ozadju. Vsi smo bili v pričakovanju zahtevnega izziva, ki je bil pred nami. Ali bomo uspešni pri vzponu, ali bo vreme zdržalo? Skratka običajna razmišljanja pred pomembnimi turami. Že v začetnem nekoliko bolj položnem delu vzpona smo začutili redkejši zrak, ki je posledica višinske razlike, zato pretirano hitenje ni imelo pomena. Po kakšni uri hoda smo dosegli nedokončani hotel  ter nadaljevali proti zavetišču pri Ledenem jezeru, ki se nahaja že na zavidljivih 2720 m. Vrh Musale je bil s soncem obsijan, dajal je vtis prijaznosti in dobrodošlice vsem, ki smo bili namenjeni tja gor. Višje kot smo bili, vse bolj je bil dostop urejen. Veliko ljudi se je vzpenjalo, za naše planinske razmere tudi pomanjkljivo oblečenih, da o opremi sploh ne govorimo.  Osvojili smo Musalo, 2925 m. Na koncu je bilo lažje kot smo si predstavljali. Doživeli smo enkratne razglede po Rilskem gorovju.  Sledila je malica, pa fotografiranje in spust nazaj do žičnice.

Za zaključek izjemnega dne smo si ogledali še zimsko športni center Borovec, ki tudi poleti ne sameva. Z osvojenim najvišjim vrhom Balkana smo izpolnili naš glavni cilj planinskega izleta po Srbiji in Bolgariji, ki se je že prevesil v drugo polovico. Naš namen, da bi osvojili še Midžor na Stari planini v Srbiji, smo opustili zaradi prometnih zastojev na cesti proti Dimitrovgradu.

V četrtek, 29. 8. smo obiskali Šaparevo banjo ter si za sprostitev po napornih pohodih in prevozih privoščili kopanje v tamkajšnjih toplicah. Napočil je trenutek, ko smo naša kombija usmerili nazaj proti domu. V Srbijo smo se vrnili čez alternativni mejni prehod Strezimirovci na JV Srbije. Po prehodu meje smo se povzpeli na planoto z Vlasinskim jezerom.  Jezero na cca 1200 m ter veliko okoli 16 km², sameva v idiličnem gozdno-planinskem okolju. Preko Surdulice smo se vračali mimo Niša in se odločili, da bomo v Paračinu prenočili. Seveda smo pred nočjo imeli še dovolj časa, da smo si ogledali zanimivo srbsko mesto v Pomoravju ter večerjali v prijetni gostilni s srbskimi  specialitetami.

V petek, 30. 8. je sledil povratek v Slovenijo, kamor smo po dolgotrajni vožnji prispeli proti koncu dneva. Posebno zahvalo zaslužita voznika Duno in B’čar, ki sta nas varno vozila od prvega do zadnjega dne našega planinskega izleta na več kot 2000 km dolgi poti.

Na večdnevnem planinskem izletu po Srbiji in Bolgariji smo bili Lintverni: Bankir, B’čar, Betajnov`c, Cvele, Cvičkar, Duno, Ponca, Špik, Vezist in Aleš.

Fotografije so prispevali: Lintverni Ponca, Špik in Vezist

Dogodek je zapisal: Lintvern Vezist