Letni pohod smo načrtovali drugače, kot pa se je v resnici zgodil. Zaradi spleta različnih okoliščin, smo pohod v makedonske planine preložili za prihodnje leto. Cvičkar in Duno  sta pripravila nov načrt in sledila je hitra odločitev, da se podamo na Kozjak. S pohodom smo začeli 27. 8. 2018 in se najprej iz Selnice ob Dravi po Aljaževi poti povzpeli na Sv. Duh na Ostrem vrhu. V glavnem gozdno, sicer pa razmeroma strmo pot smo prehodili v nekaj urah. Na vrhu so se ponudili čudoviti razgledi po okoliših krajih v Sloveniji in Avstriji. Po krajšem počitku smo nadaljevali po Kozjaški poti proti Žavcarjevemu vrhu, večinoma   po gozdni poti, ki je bila dokaj zahtevna in slabo prehodna. Ker je bila ta dan koča na Žavcarjevem vrhu zaprta, smo se ustavili nekoliko nižje in se nastanili v CŠOD Škorpijon. V domu nas je pozdravil tudi novoizvoljeni poslanec Jurij Lep, sicer dosedanji župan občine Selnica ob Dravi. V prijetnem kramljanju nam je predstavil veliko zanimivosti z območja Kozjaka.

Izhodišče pohoda v naslednjem dnevu je bil Ostri vrh oz. nadaljevanje po Kozjaški poti v smeri proti Kapli. Najprej smo se spustili skozi gozd v dolino in nadaljevali skozi Gradišče. Razgibana pot nas je vodila skozi gozd, po obronkih travnikov in vaških cestah. Nekoliko bolj zahteven je bil vzpon v zaključku proti Kapli, kjer nas je že čakala malica za katero je redno skrbela naša logistika.

Po sproščenem počitku smo se zapeljali na zahodni del Kozjaka. Pred zaključkom dneva smo se povzpeli še na najvišji vrh Kozjaka, to je 1522 m visoki Košenjak ter pohod zaključili nekoliko nižje v istoimeni planinski koči, kjer smo še drugič prenočili.

Naslednje jutro smo Kozjak zapustili in se preko Dravograda in Raven na Koroškem zapeljali pod Uršljo goro, ki je bila še zadnji cilj letošnjega pohoda. Najprej smo se zaustavili pri Ivarčkem jezeru, ki na žalost propada. Uršlji gori smo se še nekoliko približali in se od koče pri Naravskih ledinah naglo povzpeli. Čudoviti razgledi na vrhu so bili pravšnji zaključek tridnevnih pohodov po Kozjaku in zaključni vzpon na Uršljo goro. Nato smo se spustili proti Slemenu, kjer nas je pričakala logistika z zaključno malico.

Zadovoljni Lintverni smo se nato preko Šoštanja zapeljali domov na Vrhniko.

Na letošnjem letnem pohodu smo sodelovali Lintverni B'čar, Cvele, Cvičkar, Duno, Ponca, Stari, Špilčk in Vezist ter Aleš.

Fotografije: Lintvern Ponca

Besedilo: Lintvern Vezist