Krim je z 1107 metri višine vsem dobro poznan vrh, saj se visoko dviguje nad ravnino na južni strani  Ljubljanskega Barja. Je sijajen razglednik, kar so prepoznali že avstrijski zemljemerci in ga v letih 1817-1828 postavili za koordinacijsko izhodišče za izmero katastra. Še danes ima isto vlogo kot trigonometrijska točka 1. reda.

Na Krimu smo že bili, vendar smo ga za novembrski pohod izbrali zaradi bližine Vrhniki, ker nas je maskota Zimzelenov, petinosemdesetletni Janko povabil na praznovanje, ki ga nikakor nismo želeli zamuditi.

Zjutraj so meglice prekrivale Barje, sivi nizki oblaki pa Krim in jugozahodnik je vlekel skozi že skoraj prazne veje. Avtobus smo zapustili pri križišču za Iško vas in se po cesti odpravili proti vrhu Krima. Višje smo bili, bolj gosta je bila megla. Veter je otresal kaplje z vej, dežja pa na srečo ni bilo. V koči so nas gostoljubno sprejeli, tu smo se spočili,  ogreli in napolnili želodčke. Razgleda seveda nismo bili deležni in po isti poti smo se vrnili do mesta, kjer nas je čakal avtobus. Na poti smo se še ustavili v Borovnici pod edinim stebrom, ostankom znamenitega železniškega viadukta južne železnice, zgrajenega leta 1856, potem pa se odpeljali na Vrhniko.

Besedilo: Sonja Zalar Bizjak

Fotografije: Željko Jadanić, Sonja Zalar Bizjak