Dragi Janez, Lintvern Pastir, prijatelj gora!
O sebi nisi kaj dosti govoril, še najmanj pa o kakšnih težavah, zato nas je vest, da si se za vedno poslovil, presenetila. Vrhniški planinci, posebej pa Lintverni se bomo spominjali tvojega požrtvovalnega dela pri PD Vrhnika. Udeležil si se prvih Lenčevih pohodov z Vrhnike na Triglav, nato pa bil leta 1987 eden od ustanoviteljev pohodne skupine Lintverni. Bil si naš dolgoletni vodja, odločen in nepopustljiv. Tudi tvoj korak je bil tebi svojstven, dolg in vztrajen. Slabo vreme, vročina ali pa mraz nas pod tvojim vodstvom niso mogli zadržati. Skupaj smo prehodili slovenske gore, katere si neizmerno ljubil. Druženja v planinskih kočah so bila nepozabna. Znali smo se poveseliti in tudi skupaj zapeti. Vodil si nas varno, spoštovali smo te in te imeli radi.
Nato si se poškodoval v prometni nesreči. Težko nam je bilo, tebi pa še bolj, ker nisi mogel več z nami v hribe. Pa vendar. Po 12 letih si se odločil, da se ponovno povzpneš. Kam in kako visoko? V okviru v počastitev 25 - letnice pohodov Lintvernov – v Julijce. Le če bodo moči dopuščale. Volje si imel na pretek. Tudi pripravil si se resno. Nisi mogel pozabiti besed zdravnice, ki ti je po okrevanju dejala, da na Planino bo že še šlo, kaj več pa ne. Nisi se vdal. Verjel si in upal ter uspel.
S planine Konjščice, čez Jezerce na Studorski preval ter naprej proti Vodnikovem domu smo krenili. Najprej po prijetni senci. Nekje na sredi poti pod Jezerci je sonce že grelo, pojavile so se prve kaplje znoja. Spokojna tišina, krajši počitek in nato naprej proti Studorskemu prevalu. Potoček ob vznožju strmine je izginil. Le še suho kamenje je ostalo ter močno sonce in peklenska vročina, vendar tebe ni nič ustavilo. Morda smo večkrat zastali, toda vztrajno smo se vzpenjali in še pred glavno skupino Lintvernov, ki je prihajala iz Lipance, osvojili Studorski preval. Ne, ni bila to tekma, le vedeti je treba, da Lintverni v svojem dolgoletnem pohodništvu vzdržujemo tempo, ki si ga uvedel prav ti, naš vodja Lintvern Pastir.
Zgodaj zjutraj smo zapustili Vodnikov dom. Še zadnji spust proti Konjščici. Čeprav je bila pot slaba in vročina huda, nisi odnehal. Pomoč in oporo si odklanjal, tudi nošenje nahrbtnika si zavrnil. Na Konjščici smo se zbrali. Veselja in zadovoljstva ni manjkalo. Prejemal si čestitke. Po kratkem počitku pa si začel odštevati,... deset, devet, …, tako kot nekdaj. Nekdo od Lintvernov je pripomnil, no to pa je spet izvirno. Bil si vidno utrujen, žarel si od sreče in dejal, zdaj vem kaj še zmorem. Tisto o zdravnici pa nič... To je bil naš zadnji skupni pohod.
Nekajkrat si se še pridružil na naših planinskih izletih v tujini, skoraj redno pa si prihajal na naše mesečne sestanke.
Dragi Janez, Lintvern Pastir, pogrešali te bomo. Ostal boš v naših srcih tako kot tudi spomini na skupne pohode in dolgoletno prijateljstvo.
V imenu PD Vrhnika ter še posebej v imenu Lintvernov izrekam svojcem iskreno sožalje.
Lintverni, 24. januarja 2019
Fotografije: Lintverni
