Sinoči je odprla svoja vrata spominska slikarska razstava akademskega slikarja Florisa Oblaka, s katero so počastili njegovo 100. obletnico rojstva.
Na razstavi, ki bo v avli Cankarjevega doma odprta do 15. aprila, si je mogoče ogledati izbrana dela (in skicirke) od približno 50-tih del, ki jih je daroval občini leta 2004. Kulturni program ob odprtju razstave so oblikovali kulturni ustvarjalci iz Stare Vrhnike (Jaka Rogelj, Bor Mesec, Maša Kenk, Manca Bogataj, Anka Grom, Franci Bozovičar in Povžarski pinkači in Joži Krvina - videoprojekcija), zbrane obiskovalce pa je nagovoril tudi župan Daniel Cukjati in Lovro Sukič, predsednik Muzejskega društva Vrhnika.
Kdo je bil Floris Oblak? Gradivo o Starovrhniških mojstrih, ki sta ga zbrali Joži Krvina in Ema Goričan, pravi takole:
Floris Oblák se je rodil 6. marca 1924 pri Tagričnih na Stari Vrhniki 48 Pavlu Obláku (1899—1983), doma iz Verda in, Frančiški Nagode (1900—1982 ) - Tagrična. Imel je brata Pavla in Janeza ter sestri Ano Marijo in Božo. Leta 1949 je diplomiral na Akademiji likovnih umetnosti v Ljubljani pri prof. Gabrijelu Stupici iz slikarstva, in leta 1951 na grafični specialki pri prof. Božidarju Jakcu. Izpopolnjeval se je v Parizu, kjer se je intenzivno poglabljal v študij srednjeveške plastike (romantika in gotika), obenem pa spoznaval vse smeri evropskega in svetovnega slikarstva. Med bivanjem v Italiji se je posvečal predvsem študiju umetnostnega prehoda iz bizantizma v gotiko in renesanso.
Stalno je potoval po evropskih prestolnicah in skupaj s svojo soprogo obiskoval številne galerije. Od leta 1954 do 1989 je poučeval na gimnaziji likovno umetnost. Vrsto let je vodil dijake na strokovnih ekskurzijah po celotni Sloveniji in zamejstvu, po Jugoslaviji (Split, Dubrovnik, Zadar, Sarajevo), posebno po Makedoniji, kjer je mlade srednješolce seznanjal z makedonsko srednjeveško arhitekturo in s stenskim slikarstvom, z galerijami ikon v Ohridu, ter na Dunaj in v Benetke. Za svoje pedagoško delo je leta 1976 prejel medaljo dela. Nagrado Prešernovega sklada pa je prejel že leta 1967 za slikarska dela.
Deloval je kot svobodni umetnik. V zgodnjem obdobju njegovega ustvarjanja so prevladovala stilizirana dela, sicer še vedno v mejah realnosti. Kasneje so postala njegova dela bolj realna in natančna, barve pa bolj lazurne in kompaktne. V novejših delih se je posvečal posebni motiviki sarkofagov in klasičnih tihožitij. Oblak je razstavljal na več samostojnih razstavah tako doma kot
v tujini. Stalna razstava njegovih del je na ogled v prostorih nekdanjega Rokodelskega doma, danes sedeža Muzejskega društva Vrhnika, na Tržaški cesti 23.
Leta 2004 je občini Vrhnika podaril 50 svojih slik v stalno zbirko, dve deli pa Kulturnemu društvu Stara Vrhnika (sliko »Črna glava« iz cikla Svet otroštva in svojo Monografijo). Z njim in njegovo ženo Slavi nas je povezal portret »Tagrične mame«, njegove tete Mici, kot jo je sam imenoval. Naslikal jo je na Stari Vrhniki. Rad je prihajal k teti v rodno vas, kjer je zadišalo po domačem kruhu in črni kuhinji.
Na razstavi, ki bo v avli Cankarjevega doma odprta do 15. aprila, si je mogoče ogledati izbrana dela (in skicirke) od približno 50-tih del, ki jih je daroval občini leta 2004. Kulturni program ob odprtju razstave so oblikovali kulturni ustvarjalci iz Stare Vrhnike (Jaka Rogelj, Bor Mesec, Maša Kenk, Manca Bogataj, Anka Grom, Franci Bozovičar in Povžarski pinkači in Joži Krvina - videoprojekcija), zbrane obiskovalce pa je nagovoril tudi župan Daniel Cukjati in Lovro Sukič, predsednik Muzejskega društva Vrhnika.
Kdo je bil Floris Oblak? Gradivo o Starovrhniških mojstrih, ki sta ga zbrali Joži Krvina in Ema Goričan, pravi takole:
Floris Oblák se je rodil 6. marca 1924 pri Tagričnih na Stari Vrhniki 48 Pavlu Obláku (1899—1983), doma iz Verda in, Frančiški Nagode (1900—1982 ) - Tagrična. Imel je brata Pavla in Janeza ter sestri Ano Marijo in Božo. Leta 1949 je diplomiral na Akademiji likovnih umetnosti v Ljubljani pri prof. Gabrijelu Stupici iz slikarstva, in leta 1951 na grafični specialki pri prof. Božidarju Jakcu. Izpopolnjeval se je v Parizu, kjer se je intenzivno poglabljal v študij srednjeveške plastike (romantika in gotika), obenem pa spoznaval vse smeri evropskega in svetovnega slikarstva. Med bivanjem v Italiji se je posvečal predvsem študiju umetnostnega prehoda iz bizantizma v gotiko in renesanso.
Stalno je potoval po evropskih prestolnicah in skupaj s svojo soprogo obiskoval številne galerije. Od leta 1954 do 1989 je poučeval na gimnaziji likovno umetnost. Vrsto let je vodil dijake na strokovnih ekskurzijah po celotni Sloveniji in zamejstvu, po Jugoslaviji (Split, Dubrovnik, Zadar, Sarajevo), posebno po Makedoniji, kjer je mlade srednješolce seznanjal z makedonsko srednjeveško arhitekturo in s stenskim slikarstvom, z galerijami ikon v Ohridu, ter na Dunaj in v Benetke. Za svoje pedagoško delo je leta 1976 prejel medaljo dela. Nagrado Prešernovega sklada pa je prejel že leta 1967 za slikarska dela.
Deloval je kot svobodni umetnik. V zgodnjem obdobju njegovega ustvarjanja so prevladovala stilizirana dela, sicer še vedno v mejah realnosti. Kasneje so postala njegova dela bolj realna in natančna, barve pa bolj lazurne in kompaktne. V novejših delih se je posvečal posebni motiviki sarkofagov in klasičnih tihožitij. Oblak je razstavljal na več samostojnih razstavah tako doma kot
v tujini. Stalna razstava njegovih del je na ogled v prostorih nekdanjega Rokodelskega doma, danes sedeža Muzejskega društva Vrhnika, na Tržaški cesti 23.
Leta 2004 je občini Vrhnika podaril 50 svojih slik v stalno zbirko, dve deli pa Kulturnemu društvu Stara Vrhnika (sliko »Črna glava« iz cikla Svet otroštva in svojo Monografijo). Z njim in njegovo ženo Slavi nas je povezal portret »Tagrične mame«, njegove tete Mici, kot jo je sam imenoval. Naslikal jo je na Stari Vrhniki. Rad je prihajal k teti v rodno vas, kjer je zadišalo po domačem kruhu in črni kuhinji.
Tatjana Oblak Milčinski, vodja Cankarjevega doma, ki je tudi povezovala prireditev, je izrazila upanje, da bo razstava Florisa Oblaka, ki je nekoč že bila v Rokodelskem domu, trenutno pa je zaradi obnove umaknjena, našla svoje mesto tudi v prenovljenem domu.
Dogodek je potekal pod okriljem Občine Vrhnika, ZIC Vrhnika, Muzejskega društva Vrhnika, KS Vrhnika in Kulturnega društva Stara Vrhnika.
Več o dogodku si boste lahko prebrali v marčevski številki Našega časopisa.
Gašper Tominc, foto: arhiv Občina Vrhnika
