V marcu  leta 2011 sva bila z možem z agencijo v Indiji. Ker v tem času toliko poslušamo o epidemiji v Indiji , moram napisati nekaj dobrih stvari, ki sem jih videla v Indiji in nekaj slabih. 

Indija ima ogromno prebivalcev, v letu 2019 so jih zabeležili 1,366 milijarde.  Ko smo se vozili po nekaterih mestih, smo videli ob cesti ogromno smeti: steklenic, vrečk, praznih konzerv , papirja in še bi lahko naštevala. Nihče ne pospravlja, ogromno mladih je na ulicah, kjer le posedajo in se dolgočasijo. Prva misel mi je bila, da bi jim dala v roke metle, lopate, zabojnike za smeti. To bi lahko vse počistili. Spraševala sem se, kje je oblast, da tega ne vidi. Turisti to gledajo, mladine je ogromno  brez dela. Zelo suhe krave brskajo po kupih odpadkov in iščejo hrano; namreč krava je tam sveta žival. Umrle ljudi sežigajo na ulicah in to smrdi. Spomnim se, kako so sežgali nekdanjo predsednico Indije Indiro Gandhi, ki je umrla oktobra 1984. Umrla je za posledicami atentata. Televizija je prenašala njeno upepelitev na nekem trgu. Dobro se spomnim tega dogodka.

 Narava je čudovita in videli smo veliko lepot, da ne bom preveč kritična. Vozili smo se z manjšo ladjico po reki in si ogledovali levo in desno, na bregovih reke pa eksotične rastline in živali. Ob bregovih stojijo male hiške, narejene iz blata, peska in slame. V reki perejo perilo, se umivajo, pomivajo posodo in tudi zobe si perejo v isti vodi. Domačini so stali na bregovih in nam mahali. Ko to vidiš, je za naše razmere nerazumljivo in grozljivo.

Tudi ustavili smo se in si šli ogledat eno izmed vasi. Tu je bila še kar čistoča in ljudje so bili zelo prijazni.  Zelo lepo so nas sprejeli. So majhne rasti, posebno ženske.  Veliko otrok skače okoli hiš. Narava je odeta z bujnim zelenjem. Srečali smo se z čudovitimi papigami, ki so se pustile prijeti , opice so bile nezaupljive. S sloni smo se slikali. Pili smo sok iz velikih orehov, podobnim kokosovim , ki so jih  pripravili domačini.  Poskušali smo več vrst banan. Palme  rastejo  vse povsod.

Vodnica nas je peljala v eksotični vrt dišavnic, kjer so rasla drevesa in grmičevja s poprom,  z vaniljo, s cimetom, razni oreščki kot na primer muškatni, kakavovec, kava in  še bi lahko naštevala. Iz drevesa je tekel kavčuk.

Imajo zelo lepe okrasne parke s čudovitimi cvetočimi grmiči.  To  vse je namenjeno  turistom. Videli smo veliko templjev, ki so zgrajeni iz živobarvnih kamnov. Nekaj smo jih videli tudi v notranjosti, morali smo biti pokriti z rutami, ki smo jih tam kupili. Ženske  so v večjih mestih ovite v domačo svilo lepih živih barv.  Na sebi  imajo veliko nakita. Ženska, ki ima na čelu rdečo piko, je poročena. Ob določenih urah hodijo v templje in molijo. Trgovci na veliko trgujejo z blagom in svilo. Prodajalne so polne čudovitih tkanin. Tržnica ponuja, kar si zaželiš. Indijci pojejo veliko rib. Videli smo ogromne nasade čaja, ki so ga obirali. Predstavili so nam njihovo folkloro,  lepe mlade Indijke so se zavrtele po plesišču v spremstvu njihove glasbe. Čudovito, ne moreš pozabiti. Neki moški nam je predstavil velike in majhne strupene kače, ki jih je hranil v loncih iz gline.

Nič čudno, da imajo tako epidemijo, ker je premalo čistoče, zdravstvo v razsulu, država ne deluje. Tudi rojstva bi morali  načrtovati, ampak tu je njihova vera in to je že druga zgodba.  Vsega primanjkuje za preprečevanja covida. Celi svet se sicer bori s to epidemijo, ampak v Indiji je najhuje.

Mislim, da se še dolgo časa ne bodo rešili te bolezni, tudi zaradi slabih higienskih razmer in prevelike razslojenosti prebivalstva.  Še veliko žrtev bo. Škoda je, ker je Indija tako lepa in zanimiva, a se utaplja v katastrofi.

Fani Šurca