+                                            K A M I L I C E

Ko sem bila v 15 letu starosti, mi je umrl oče in bilo je potrebno kaj zaslužiti med počitnicami. V tistih časih je kar veliko šolarjev delalo med počitnicami, da smo si zaslužili kakšen dinar za šolske potrebščine.

Na Vrhniki je bil obrat  Droge Portorož, kjer so pakirali vse vrste čajev in tudi izdelovali domači brinjevec. Brinje so nabirali na Pokojišču in ga v Drogi na Vrhniki pridelovali v brinjevec. To je delal moj stric in še en delavec, zato sem si ta postopek pobližje ogledala. Še sedaj se spomnim, kako gost brinjevec je tekel v stekleno posodo, kajti brinje je bilo kvalitetno.

Med počitnicami pa so iskali mlade šolarje za prebiranje in pakiranje kamilic. Za to delo mi je povedala moja soseda, ki je tam delala.

Začetek delavnega dne se je začel ob 6. uri zjutraj in to je bilo za mene mnogo prezgodaj, ker sem rada spala. S kolesom sem se zapeljala do Droge in s seboj vzela malico. Takrat še ni bilo organizirane malice. Imeli smo zelo strogo šefinjo, ki je imela ostro oko in ji ni noben spodrsljaj ušel izpred oči.

V delavnici je bila dolga lesena miza in klopi. Dekleta smo se posedle za mizo. Vsaka je dobila lesen zabojček-kasonček, v katerega smo metale prebrane kamilice.  Obrane kamilice so stresli na mizo, ker je bilo polno raznih primesi;  trave, plevela in divjih cvetlic. Če je bilo manj primesi, je bil zabojček hitreje poln. Vsaka je imela ob sebi jutasto vrečo, v katero smo stresale prebrane kamilice in ob koncu delavnega dne se je to stehtalo in zapisalo kg. Plačane smo bile po kg prebranih kamilic. 

Šefinja je bila stroga in nič kaj dostopna ženska, ki je nadzorovala prebiranje in je v vrečo večkrat pogledala, kakšna je bila kvaliteta prebranih kamilic. Hitro je opazila kakšno primes in že je imela neprijazno pripombo.

Delo je bilo enolično in zaspano. Začela je boleti hrbtenica od trde klopi in sedenja. Razgibano delo je bilo takrat, ko smo sestavljale potiskane škatlice in jih pakirale.

  Malica je bila točno ob 10.uri  in je trajala pol ure, nič več ali manj. Bila so stroga pravila , red in disciplina na delu. Kavice takrat ni bilo. Osemurni delavnik je bil dolg, mesec pa še daljši. Nekaj malega smo zaslužili, pa ne veliko.

Takrat sem prvič spoznala razliko med šolo in delom. Bilo je poučno in si zapomnila, kako je zaslužek lahko težak.

Fani Šurca