Čeprav smo o privezovanju psov in sprehajanju že pisali, se tokrat na prošnjo občanov dotikamo ravno nasprotne teme. Torej o nenadzorovanem sprehajanju psov. Psi so pogosto brez nadzora in s tem, ne glede na njegov karakter ali vedenje, ogrožajo druge ljudi in/ali pse. Vsak skrbnik psa naj zanj, kot je to določeno z zakonom, tudi ustrezno poskrbi. Kot določa Pravilnik o zaščiti hišnih živali v 4. členu, kjer so opisane naloge skrbnika hišne živali, mora le-ta:

Storiti vse potrebno, da zagotovi dobro počutje živali, ki so v njegovi oskrbi, in preprečevati vzroke, ki lahko povzročijo bolečine, poškodbe, bolezni ali motnje v obnašanju živali.

Skrbnik hišnih živali mora poskrbeti za ustrezno namestitev in skrb za živali, še posebej pa zagotoviti:

- kakovostno in količinsko ustrezno hrano in vodo (posebna pozornost naj bo pozimi v času, ko temperature hitro padajo);

- ustrezno gibanje živali glede na vrsto (sprehajanje, nadzorovani izpusti);

- ukrepe, ki preprečijo pobeg živali (ograja, povodec, boks).

Psi, ki so na javnih površinah (kamor spadajo tudi ceste) brez nadzora in se prosto gibajo naokoli, predstavljajo veliko nevšečnost za mimoidoče. Nekateri izmed njih se psov bojijo, drugi hodijo mimo s svojimi psi, ki morda niso naklonjeni srečanju z drugim psom, ki sili vanj. Vse to povzroča nepotreben stres in nejevoljo med občani. Vsak pes, ne glede na vzgojo, bo v različnih situacijah različno odreagiral na srečanje. Zato je izjemno neodgovorno, da svojega psa nimate pod stalnim nadzorom. Veliko nevšečnosti si prihranite tudi z sterilizacijo oziroma kastracijo psa. Splošno znano je, da so psi po tem kratkem rutinskem posegu bolj umirjeni in se ne oddaljujejo od svojega doma, ker nimajo paritvenega nagona. Poleg tega je paritev psov brez rodovnika skrajno neodgovorna, predvsem ob dejstvu, da so zavetišča pri nas vedno polna zapuščenih psov.

Kljub vsemu zgoraj opisana dejstva ne pomenijo, da naj bo pes pripet na verigi ali zaprt v boksu 24 ur na dan. Pravilnik o zaščiti hišnih živali namreč narekuje tudi več osnovnih stvari, ki jih je nujno potrebno zagotoviti. Kot smo že omenili, je psu potrebno zagotavljati ustrezno prehrano, stalno pa morajo imeti na voljo vodo. Psa je treba redno negovati in odstranjevati zajedavce, kot so bolhe, klopi, gliste in trakulje. Gliste in trakulje se lahko ob ugodnih pogojih prenašajo tudi na človeka.

Temeljna določila v zvezi z bivališčem psa predpisujejo:

- da mora bivališče nuditi zaščito pred padavinami, vetrom, mrazom in sončno pripeko;

- da je treba bivalni prostor redno čistiti in dnevno odstranjevati iztrebke;

- da mora imeti pes, ki biva zunaj, ustrezen pesjak in uto oziroma drugo enakovredno zavetje.

Če je pes privezan, mora biti za neovirano gibanje dolžina verige enaka vsaj 3-kratni dolžini psa od smrčka do korena repa, vendar v nobenem primeru ne manj kot 3 m (merjeno pri tleh). Pes ne sme biti privezan z zatezno, bodečo ali pretesno ovratnico.Opozarjamo, da določila opisujejo minimalne standarde.

 

Zopet poudarjamo, da sodobna doktrina odločno odsvetuje dolgotrajno privezovanje. S takim korenitim posegom v življenje psa človek psu povzroči cel kup omejitev, ki pri psu povzročajo resne vedenjske spremembe. Znanstveno je dokazano, da pes, ki je stalno privezan, lahko postane »agresiven« ali začne kazati druge oblike nezaželenega vedenja kot na primer neprestano lajanje, tuljenje in podobno. V primeru, da za psa ne morete ustrezno skrbeti, je najbolje, da ga oddate nekomu, ki bo to zmožen oziroma ga predate v zavetišče. Prav tako se ne odločajte za instant "rešitve", kot je uporaba elektrošok ovratnic, ki psu povzroča stres, bolečino in sčasoma nove vedenjske težave. V kolikor imate težave z vzgojo psa, se obrnite na za to usposobljene strokovnjake, ki izbirajo metode šolanja, koristnega psu, ter dolgoročno z malo dela prinašajo pozitivne rezultate. Uporaba elektrošok, zateznih ali bodečih ovratnic NI več potrebna.

 

Vsako odstopanje v zgoraj opisanih ravnanjih lahko veterinarska inšpekcija kaznuje z denarnimi sankcijami. V kolikor opazite psa, ki živi v neustreznih pogojih, ste dolžni zadevo (anonimno) pisno prijaviti na UVHVVR enota Celje, Ljubljanska 1/a, 3000 Celje ali preko telefona (03) 425 27 70 oziroma e-naslova OU-Celje.UVHVVR@gov.si, lahko pa se za pomoč pri prijavi obrnete tudi na nas Zavod Muri 070/85-11-66.

 
Vsi tisti, ki za svoje pse zgledno skrbite in jim zagotavljate vse, kar pes za kvalitetno življenje potrebuje, pa bodimo za zgled, tudi ko se s psom nahajamo v urbanem okolju.
Pasji iztrebki na pločnikih, mestnih zelenicah in poteh v parkih predstavljajo veliko nadlogo. Gre za higienski, zdravstveni in ne nazadnje estetski problem. Pobiranje pasjih iztrebkov za svojimi psi v urbanem okolju je naloga vsakega odgovornega skrbnika psa. Ker pa živimo v okolju z ogromno možnosti za gozdne in naravne sprehajalne poti, je najbolje, da se za sprehajanje odločamo ravno tam. Tudi vaš pes se bo najbolje počutil v naravnem okolju, stran od motečih dejavnikov urbanega okolja in množice ljudi.
                                                                                                             
          Katjuša Rajovec