Kako postati odgovoren skrbnik?

Ko se posamezniki odločajo o nakupu ali posvojitvi psa, si v mislih največkrat rišejo fotografije iz skupnih sprehodov po najljubših hribih, nekateri se s psom vidijo ob preživljanju skupnega prostega časa, spet tretji pa v psu vidijo priložnost za kratkočasenje otrok ali čuvanje zemljišča. Slednji pogosto kaj hitro ugotovijo, da pes predstavlja večjo odgovornost, kot so sprva mislili.

Znano je, da je pes družabno bitje, kar pomeni, da za svoj zdrav fizični in mentalni razvoj potrebuje družbo ljudi in drugih živali. Prizori, kot smo jih bili vajeni iz preteklosti, ko je pes čuval hišo in bil privezan v kotu dvorišča na kratki verigi, so v veliki večini stvar preteklosti. Tako omejevanje in pomanjkanje socializacije psa negativno vplivata na vedenjsko stanje psa. Poleg tega je zanemarjeno stanje psa odraz skrbnikove nezmožnosti empatije do drugih živih bitij.

Prvi korak pri izbiri psa bi moral temeljiti na odgovoru na vprašanja, kot so: 

• Ali se vsi v gospodinjstvu strinjajo s prihodom novega družinskega člana?
• Ali imate dovolj bivalnega prostora za to žival?
• Ali ji boste lahko omogočili dovolj gibanja?
• Ali ste pripravljeni skrbeti zanjo 15-20 let, kolikor znaša njena naravna življenjska doba?
• Kam boste dali žival v času dopusta ali če slučajno zbolite?
• Kako boste zagotovili, da vaš pes ne bo moteč za okolico?
• Ali boste zmogli stroške finančnega vzdrževanja živali?
•  

Če se vrnemo na začetek, ko smo si zamislili, da bi imeli psa, se pogosto zgodi, da je naslednji korak storjen v napačno smer. Večina ljudi namreč izbere psa glede na videz, ne ozirajoč se na potrebe določene pasme. Žal pri izbiri psa še vedno igra veliko vlogo denar in nato ljudje, ozirajoč se na določeno pasmo in varčevanje, kupijo psa brez rodovnika, kjer sicer dobijo identičnega določeni pasmi, vendar je potrebno poudariti, da je to še vedno mešanec. Psi brez rodovnika (»pasemski«) imajo navadno veliko možnosti za obolenja kosti in ožilja ter ostale z genetiko prirojene bolezni.  

V kolikor imate zagotovljene pogoje za posvojitev oziroma nakup psa, pa se je nato potrebno pozanimati še glede karakteristike posamezne pasme. Tukaj navadno nastane največji problem. Ljudje namreč še vedno izbirajo pasme psa, ki so v osnovi namenjeni popolnoma drugačnim pogojem bivanja, kot jih imajo sami. 

Dober primer je izbira psa, ki je na primer pasme beagle ali madžarska vižla, ki imajo izrazit lovski nagon. 

Od takega psa ne moremo pričakovati, da nas bo po napornem delavniku mirno pričakal na domačem pragu. 

Pa tudi sicer v osnovi psi potrebujejo zadovoljitev vsaj treh nagonov. Nagoni so prirojene lastnosti psov, ki vodijo psa k nekemu dejanju oz. početju, vedenju. Nagone spodbudijo zunanji ali notranji dražljaji. 

Prvi, ki je najbolj pomemben za preživetje, je nagon po hranjenju. Drugi nagon, ki ni zanemarljiv, je nagon po lovu, in tretji je plenski nagon. 

Plenski nagon lahko psu zadostimo preko igre (dober primer je igra vlečenja vrvi, vendar pazljivo, psu moramo pustiti, da "zmaga"). Lovski nagon se pri psu dobro sprošča, kadar mu omogočimo iskanje hrane. Najbolj dolgočasno za psa je hranjenje iz posode. Seveda je priporočljivo, da pes večji del hrane dobi kot glavni obrok, vseeno pa lahko vmes poskrbimo za t. i. delo z nosom, kjer si pes sam najde priboljške. Dober primer, ki ga lahko v praksi izvaja vsak skrbnik psa, je skrivanje priboljškov v travi. Lahko pa mu kupite tudi pripomočke za hranjenje (igrače, v katero skrijete hrano). Znanstveno dokazano je, da pes ob vohanju in iskanju hrane ali predmetov, lahko tudi ljudi, sprošča stres. 

Kadar se pri psu stres, zaradi neustreznega ravnanja (dolgotrajno privezovanje, pomanjkanje sprehodov, zapiranje v boks ali kletko, ki je ni vajen, izpostavljanje negativnim situacijam v okolici) kopiči, to povzroča nezaželena vedenja. Skrbniki psa niso poučeni o pravilni oskrbi psa in se za ukrep obračajo k negativnim metodam, ki lahko dolgoročno škodujejo psu. Poleg tega pes hitro razvije še več nezaželenih vedenj, ki kmalu postanejo moteča tudi za okolico. 

Takih primerov je v naši občini nemalo, saj se na nas obrača vedno več ljudi, ki jih moti neprestano lajanje, nenadzorovano gibanje psov, neustrezna oskrba s privezovanji in pomanjkanjem gibanja. Zato smo se kot prvi ukrep k izboljšanju stanja odločili, da bomo preko člankov ozaveščali o pravilnih metodah vzgoje psa. Nekaj nasvetov glede treniranja psa najdete tudi na naši spletni strani https://zavodmuri.si/. Skrbnikom psov smo vedno na voljo za pomoč z nasveti na telefonski številki 070/85-11-66. Vsi tisti, ki ne zmorete zagotavljati ustrezne oskrbe psu, razmislite o morebitni oddaji, saj boste s tem naredili uslugo psu in samemu sebi ter nenazadnje tudi okolici. Životarjenje psa v zaprtem dvorišču, v boksu ali na verigi, brez ustrezne oskbre, vsekakor ni slika, ki si jo želimo gledati med sprehajanjem po naših lepih poteh v občini.