Terenske seje se je udeležilo veliko medijev, manj zanimanja pa je bilo s strani članov Odbora za infrastrukturo, Odbora za kmetijstvo in ministrov, zato sem za mnenje o umestitvi hitre ceste vprašal tudi premierja Marjana Šarca. Zanimalo me je predvsem, kako bo premier zagotovil, da bo projekt tretje razvojne osi izveden transparentno, racionalno, okoljsko sprejemljivo in v korist prebivalcem, ki tam živijo.

Združene civilne iniciative, župani, številni strokovnjaki in prebivalci Spodnje Savinjske doline opozarjajo, da je predvidena trasa izgradnje s priključkom v Šentrupertu do Velenja daljša, za več kot 200 milijonov evrov dražja, obenem pa uničuje najboljšo kmetijsko zemljo, razseljuje 150 ljudi in je povrh tega še prometno neučinkovita.

Poudarjam, da trasa s priključkom v Šentrupertu ni skladna s strategijo prostorskega razvoja, ker ne povezuje regionalnih središč Velenja in Celja, prav tako ni skladna s strategijo razvoja, ker uvaja nov prometni koridor, namesto da bi ohranila starega. 

»Država želi graditi hitro cesto do Velenja, pri kateri bo gradnja trajala šest let, dražja bo za več kot 200 milijonov evrov, uničila bo 119 hektarov najboljše kmetijske zemlje, porušila 147 objektov (43 stanovanjskih hiš), gradila tri tunele, 11 viaduktov (dolgih več kot 800 metrov in visokih več kot 30 metrov), postavila 5 kilometrov protihrupnih ograj in razselila 40 družin oziroma 150 prebivalcev. Namesto tega bi lahko država gradila hitro cesto s priključkom v Arji vasi, ki bi bila zgrajena v samo letu in pol. Stala bi vsaj 200 milijonov evrov manj, uničila bi 13 hektarjev slabše kmetijske zemlje, razselila oziroma porušila 3 hiše, postavila samo en viadukt in nobenega tunela. Cesto Arja vas–Velenje pa ne nazadnje dnevno prevozi od 18.000 do 20.000 vozil, medtem ko se po cesti Šentrupert-Velenje dnevno vozi 7000 do 8000 vozil."

»Korošci si cesto zaslužijo. Ne danes, zaslužijo si jo že včeraj. Hoč'mo cesto za Korošce, ne za gradbene barone.«

3RO na seji ustavnega sodišča

Pobudo za ustavno presojo je zaradi nasprotovanja izbrani trasi hitre ceste januarja lani vložila skupina občanov iz Šmartnega ob Paki, zahtevo za ustavno presojo pa sta maja lani z ustreznimi podpisi vložili občini Braslovče in Polzela.

Svetniki Občine Braslovče so na izredni seji, podobno kot svetniki na Polzeli, bili enotni, da vztrajajo pri maja lani vloženi zahtevi za ustavno presojo državnega prostorskega načrta za odsek hitre ceste Šentrupert–Velenje.
Ustavno sodišče je objavilo predlog dnevnega reda 14. seje, ki se je začela v četrtek, 25. 4. 2019. 
                                                                                                              Aleksander Reberšek