Konec januarja smo v Državnem zboru v prvem branju potrdili zakon o tujcih, kjer smo poostrili zahteve znanja slovenskega jezika pred izdajo dovoljenja za stalno ali začasno prebivanje pri združevanju družin.

Zelo pomembno je, da se tujec, ki prebiva v Sloveniji, nauči jezika države, v kateri prebiva.

Do sedaj so tujci, ki so združevali svoje družinske člane, imeli pravico združevanja že po enem letu prebivanja v RS, z novelo zakona pa se je ta pogoj zaostril, ker bodo lahko družinske člane združevali šele po dveh letih prebivanja v RS.

Prav tako so tujci sredstva za preživljanje družine do sedaj dokazovali s plačami, pri katerih so se upoštevali tudi dodatki, kot so malica, potni stroški, dnevnice. Za to je bilo potrebnih dovolj sredstev, v nasprotnem primeru družine ni mogel pripeljati v Slovenijo.

Z novelo zakona se to poostri, saj se bo upoštevala samo plača, brez dodatkov, kar v praksi pomeni, da bo tujec moral imeti višjo plačo, v kolikor bo želel v Slovenijo pripeljati svojo družino.

Trenutno se namreč dogaja to, da tujec v Slovenijo pripelje ženo in otroke. Žena ne dela, zaradi nizke plače moža pa posledično izkoristijo več socialnih transferjev in so v breme države.

Če bo po novem zakonu o tujcih želel mož pripeljati ženo k nam, bo moral imeti višjo plačo, ker se dodatki ne bodo več upoštevali, to pa pomeni, da bo socialnih transferjev, ki jih prejme družina, manj.

Pri integraciji tujcev se mi zdi najbolj pomembno poznavanje slovenske kulture in običajev in tudi znanje jezika. Hkrati je potrebno zagotoviti, da se tujci v Sloveniji aktivno vključijo na trg delovne sile in prispevajo k razvoju slovenskega gospodarstva.

Nesprejemljivo je kakršno koli izkoriščanje ukrepov in mehanizmov slovenske socialne države in slovenskega zdravstvenega sistema preko morebitnih fiktivnih prijav prebivališča, zato je potrebno določiti tudi minimalne bivalne standarde, da se ne bo več dogajalo, kot se je dogajalo v Šentilju, kjer je bilo na enem naslovu prijavljenih 547 oseb.

Kakor koli že, zakonodaja zaostruje pogoje za tujce, prizadeval pa si bom, da se v drugem branju v predlog zakona vnese dodatne zahteve po znanju slovenskega jezika za prosilce.

Aleksander Reberšek