Gre za 12 hektarjev pašnikov. Hlev so že uredili, prav tako na parceli ni več deponije. Smeti so zvozili tja, kamor spadajo, očiščeno in poravnano prst že prerašča mlada trava.
Del govedi, ki jo imajo sicer na matični kmetiji v idiličnem Razgorju, so tako lahko namestili na dodatne pašne površine tik nad Vojnikom. Delajo po ekoloških principih, kar za sabo potegne številne obveznosti in opravke.
Med drugim morajo biti pašniki neoporečni, s čim manj človeškimi in živalskimi 'motilci'. Na teh travnikih smo se bili občani leta in leta – sploh pa med korono – vajeni vzpenjati k Sv. Tomažu. Slemenškovi so nedavno ravno okoli teh pohodnih travnikov, ki spadajo h kmetiji, namestili lesene stebre in ograjo. Tako zavarujejo živino. Že čez nekaj dni so bili neprijetno presenečeni: ograja je bila na več delih raztrgana oziroma prerezana, stebri podrti … Del živine si je hitro privoščil izlet po svoje. Pošteno so se namučili, da so jo prignali nazaj. Uničena ograja jih je nato pričakala tolikokrat, da so se – tudi po nasvetu kmetijskih svetovalcev – odločili za električne pastirje.
Pašni psi so skrajni ukrep
“Okoli travnikov smo zabili debele kole. Napeljali smo elastične trakove, ki ne poškodujejo živali. Verjetno se je ponoči kdo peljal s kolesom ali z motorjem in je po nesreči na več koncih potrgal ograjo, izruval kole … Razdejanja, ki nas je večkrat pričakalo, si drugače ne znam pojasniti,” doda Tjaša.
V sredini junija so zato namestili električne pastirje in na več mestih opozorilne table, da prehod ni dovoljen. Nasvet kmetijskih svetovalcev je, naj na govedo pazijo psi. Tjaši se to, da bi govedo morali varovati šarplaninci, zdi skrajen ukrep. Zanj se Slemenškovi ne morejo odločiti. Verjamejo, da bodo pohodniki našli kakšno malce daljšo pot, s katero ne bi ogrožali ne sebe in ne zasebne lastnine.
Nevarnost zaradi ceste, ki deli parcelo
Že pokojni lastnik te kmetije je kdaj opozoril mimoidoče, ki so neobremenjeno pohajkovali po cesti mimo njega: naj bodo bolj previdni. Cesta namreč deli parcelo na dva dela. Zato je moral večkrat trobiti nepozornemu pohodniku ali kolesarju, celo motorjem, ki se jim je komaj izognil, ko je s traktorjem zapeljal izpod kozolca. Izogibanje ljudem na zasebni cesti, ki deli kmetijo, med delom še zdaj pri Slemenškovih terja precej pozornosti. Ogroženi pa so tudi novi najemniki. Starša otroke navajata, da so pazljivi. A Tjaša pove, da se je že zgodilo, da je mimo v trenutku pribrzel štirikolesnik in s seboj skoraj odnesel otroka, ki je prečkal makadam. Da bi bila cesta varna in njihovo delo ne bi trpelo, si prizadevata, da bi jo občina zaprla, občanom pa pohode ali vožnje omogočila po drugi poti.
Pešpoti čez pašnik ni več
Več težav je s pašniki. Večina Vojničanov že od nekdaj do Sv. Tomaža pešači od Sv. Jerneja. Ta pot pa je zdaj na ekološkem pašniku. “V najemu imava travnike še dveh sosednjih kmetov, zato da se živali lahko prehranjujejo, prosto gibljejo in si iščejo senco na čim večjem območju. Vem, da je pot težko opustiti, če so lahko po njej hodili toliko let. Verjamem pa, da ljudje razumejo, da se preživljamo s kmetovanjem. Še posebej pri ekološkem moramo slediti stroki ozirom strokovnjakom s pristojnega ministrstva. Paša mora biti neoporečna, brez smeti, ki lahko živali ranijo, če jih pojedo. Tudi brez pasjih iztrebkov, ki lahko naredijo veliko škode pri brejih kravah, če jih prežvečijo. To se nam je prvič zgodilo ravno te dni. Prisotnost bakterije pri poginjenem teletu je potrdil živinozdravnik,” žalostno pripoveduje Tjaša.
“Še nekaj je. Do tujih psov so naše krave lahko napadalne. To so dojilje, imajo teleta ob sebi in se zanje bojijo. Zaradi velikega števila šakalov, ki so se letos zelo razmnožili, napadajo krave in krava se brani. Krava je zato napadalna tudi do tujih psov, ki so šakalom podobni. Ob kravah je tudi plemenski bik, ki je do nas domačih miren, kako pa bi odreagiral na tujce, ne vem. Mi sicer prihajamo sem vsak dan za nekaj ur, da poskrbimo za živali. Motimo jih čim manj, da se pasejo v miru. Kaj se dogaja, ko nas ni, za to pa ne moremo odgovarjati.”
Živali v ekološkem kmetovanju morajo biti na pašniku neprekinjeno vsaj 120 dni na leto. V hlevu so lahko v tem obdobju samo iz zdravstvenih razlogov in največ 6 dni. Sicer pa govedo popase travinje bolje, kot človek pokosi, odlično počistijo zaraščenost. Slemenškovi namreč zagradijo še rob gozda, da imajo krave zavetje, pohodijo pa tudi poganjke in sčasoma se starejša grmovja posušijo. Z dovoljenjem lovske družine vsako leto pašniku dodajo malo gozda. Tam zdaj raste trava, saj jo govedo dobro pognoji.
Podjetna družina z načrti
So pa konec maja na turistični ekološki kmetiji Slemenšek po koroni le dočakali prve goste v nastanitvenih kapacitetah in jim ponudili lastne domače dobrote. Kljub zaprtju so imeli več kot dovolj dela z živinorejo, ki je njihova osnovna dejavnost. Trenutno se po njihovih ali najetih pašnih površinah - skupno 36 hektarjev - pase 100 glav goveda. Ob tem so že skoraj končali prenovo kozolca na domačiji, povečujejo hleve ... Obetajo se jim namreč nove pašne površine na Krasu, s čimer bodo lahko število glav še povečali.
Besedilo in foto: Ana-Marija Berk
