Skupaj lahko otroku omogočimo prijetno in sproščeno počutje in ustvarimo pogoje za spodbujanje čustvenega razvoja. Najprej si vsi skupaj želimo, da razvije zaupanje vase in v nas. To je obdobje, ko nastajajo odločilne čustvene navezave, ki so pomembne za vse življenje. Ko otrok uspe zgraditi zaupanje, je pripravljen za druge pomembne čustvene odnose v življenju, na zanimiva življenjska odkritja in doživetja.

Na poti otrokovega razvoja je izjemnega pomena sodelovanje vseh, ki živimo z njim. Vsi skupaj lahko spodbujamo njegov razvoj in smiselno omejimo oz. postavimo meje samovoljnosti. Načinov otrokovega odzivanja na zahteve in pričakovanja okolja je več, odvisni so tudi od njegovega temperamenta, nanje pa močno vplivajo tudi odzivi odraslih in splošen sistem vzgoje.

Ker je najpomembnejša naloga predšolskega obdobja pridobiti osnovno socialno samostojnost v skupini vrstnikov, je tako zelo pomembno, da starši redno spremljate otrokov razvoj. Strokovni delavci si v dobro otrok želimo odkritega, sprotnega, sodelovalnega odnosa, zato sproti spremljamo otrokovo pot in se skrbno pripravimo na poglobljene pogovore. Tukaj smo, da se z vami pogovorimo tudi o stiskah in bojaznih, pred katere prihajate. Na voljo smo vam s svojimi izkušnjami in znanjem, kajti »otrok je od vsega začetka bitje s čisto svojimi lastnostmi. /…/ V življenje stopa včasih z negotovimi koraki, zadržanimi od strahu pred neznanim, drugič odločno in samozavestno. Zahtevno in glasno posega v svoje okolje ali pa se mehko in molče upogiba pod njegovimi pritiski« (dr. Martina Žmuc-Tomori).

Ker vedno izhajamo iz otroka in družinske situacije, so tudi naše odločitve lahko zelo individualne, vedno pa je v ozadju njih strokovni premislek in prizadevanje za ustvarjanje optimalnih pogojev za razvoj otroka. Vsaka razvojna stopnja pred otroka postavlja svoje zahteve, ki jih mora pridobiti zato, da lahko raste in se razvija naprej. Starši smo včasih prehitri ali pa smo v dvomih, da kaj teče prepočasi. Največkrat se izkaže, da so naši strahovi neutemeljeni. Posebej v takšnih primerih je prav, da se pogovorite s strokovnimi delavci in zaupate v njihove nasvete.

                                                                                     Simona Žnidar, prof. def.