Množica, ki se je zbirala, je potrjevala, da tradicija in tradicionalni pohodi privabijo vedno večji krog privržencev takih dogodkov. Spreminja se vsebina. Pohodnike navdušuje lepa narava, razgiban teren in vesela ter prijetna družba. Ob startu sta pohodnike pozdravila predsednik društva Tomaž Grum ter župan občine Vojnik Branko Petre.

A pot je vabila! Skupine so se odpravljale in kmalu se je kolona udeležencev vila po vsej cesti, od mostu čez Hudinjo do Konjskega. Ja, Slovenci imamo pohodništvo v krvi!

Hoja po obronkih tega dela občine Vojnik v tem letnem času navdušuje vse, ki se podajo na pot. Ne gre toliko za vzpon in dosego cilja, kot pa za uživanje, ki nam ga podarja narava. Za oči in ušesa, pa tudi vonj cvetočih vej doda svoje.

To je priljubljena pot, dobro uhojena. Markacisti jo dobro in redno vzdržujejo, a jim jo nepridipravi pogosto zagodejo. Vzamejo žige, skrijejo knjižice, škatle pustijo odprte. Pa vendar gredo zgodbe dalje. Vesele, iskrive, nagajive. Take, ki privabijo nasmeh na lice ali zamah z roko. Posebnost tega pohoda je, da domačini odpro vrata in pohodnike prijazno postrežejo. Zahvalili bi se družini Langeršek, ki je z nami že od začetka. Vsi lahko začutimo njihovo toplino in dobrodošlico.

Dober občutek ob prehojeni poti in pljuča, polna svežega zraka, so zvabili iz grl vriske in petje. Preverjali smo znanje ob lepih razgledih v dolino in k nam znanim hribovjem. Neponovljivi trenutki in spomini. Spomini na druženje in nova poznanstva.

Beležili smo večje število mladih, družin in novih udeležencev, ki so zatrjevali, da še pridejo. Nadalje smo zabeležili najhitrejše čase vzponov. To so bili uro in petdeset minut ter dve uri deset minut in dve uri petnajst minut. Opazili smo najmlajšega udeleženca. Star je bil dve leti in najstarejšega, ki je štel prek osemdeset let. Pohod za vse generacije!

Pri maši smo se spomnili vseh, ki so bili nekoč z nami tu, tu na Gori. Misli so bile z njimi, za njih, o njih!

Ob prijetni glasbi se je končalo druženje. Tako kot so pohodniki prihajali na Kunigundo, tako so tudi počasi odhajali nazaj na vse strani. Eni nazaj v Vojnik, drugi v Šmartno, Galicijo, Dobrno in Novo Cerkev. Stiski rok, besede zahvale in navdušenja glede dobro organiziranega pohoda so izražali, da se naslednje leto ponovno vidimo.

Ob prevozu iz Šmartnega nazaj v Vojnik so društvu pomagali gasilci PGD Vojnik, zato jim iskrena hvala.

Tekst: Zvonka Grum

Foto: Aljaž Žnidaršič