Že ob vabilu sem se odločila, da grem na ta pohod, saj mineva že skoraj 30 let, odkar sem s planinčki vrtca obiskala Janče in njegov planinski dom.
O tem hribu zasledim, da je s 794. metri nadmorske višine najvišja točka Mestne občine Ljubljana. In posledično se ga je prijelo ime Ljubljanski Triglav. Zanimivo! Pa še druga zanimivost: v neposredni bližini leži tudi najnižja točka Mestne občine Ljubljana. To je v dolini, kjer se reka Ljubljanica izliva v reko Savo, in sicer je to točka z 291 metri nadmorske višine.
Vzpetina Janški hrib je del Janškega hribovja. To je skrajni vzhodni del Mestne občine Ljubljana ter zahodni del občine Litija. Lep predel, ki s svojim pomladnim prebujanjem privablja oko, da se korak ustavi in oko občuduje znanilce pomladi. Pot se je že takoj v začetku pohoda začela strmo vzpenjati in koraki kolone pohodnikov so s šelestenjem listja preglasili naše globoko dihanje. Krepko prek trideset nas je bilo in vsi smo navdušeno sledili pestrim oblikam debel in vej listavcev. Kako prijetno bo tu, ko bodo ta drevesa ozelenela!
Dinamična pot in prijetno kramljanje, tu in tam postanek za vdih ter pogled proti vrhu, so pohod skozi gozd hitro pripeljali do ceste, kjer se je dihanje umirilo, pot je postala položnejša, a kot bi se igrala z nami, je kmalu ponovno izzvala v strmejši del. A vodnik Tomaž je dobro prepoznaval naš tempo hoje in pripravljenost za hojo v zgodnji pomladi.
Malo pod vrhom Janškega hriba nas je razveselil dom, planinska postojanka Planinske zveze Slovenije, imenovana Planinski dom II. grupe Odredov na Jančah, s katerim upravlja Planinsko društvo Litija. Tu smo se okrepčali z dobro malico, pogasili žejo, nogam privoščili oddih po hitro spreminjajočem se terenu.
Pot nazaj je šla proti Jevnici, vzpenjali pa smo se iz Laz, vendar sta bili obe poti lepi, zanimivi. Dobra volja pohodnikov je bila nagrajena še s soncem. In kaj bi si pohodnik zaželel še več?
Pogledovali smo proti kamniško-savinjskim lepotam, pa proti Karavankam in še … zanimivo potepanje in spoznavanje novih poti, nedaleč od našega Vojnika. Škoda, da bi jih spregledali!
Zato, hvala Poloni za novo izkušnjo, nova čudenja in navdušenja. Pa za lep spominek, ki smo ga ponesli domov!
Seveda ne morem mimo poslastic, ki sta jih dodala najmlajša, Sven in Tajda, hvala!
Se vidimo na naslednjem pohodu, varen korak vam želim!
Za PD Vojnik uredila: Zvonka Grum
