Ena takih je uporaba ozona v zobozdravstvu. Ozon se je v medicini začel uporabljati že med drugo svetovno vojno, v glavnem za razkuževanje ran. Ker niso znali odmeriti ustreznih količin, se je (u)poraba zmanjšala. Če ni pravilno odmerjen, lahko namreč poškoduje tudi zdrava tkiva, poleg tega je  zelo škodljivo njegovo vdihovanje. Sodobna tehnologija pa omogoča natančno odmerjanje ozona na izbrano lokacijo (kariozna tkiva), zato uporaba ni več problematična. Sodobna medicina izkoriščanja pozitivne učinke ozona predvsem pri zdravljenju različnih kožnih obolenj, pri bolezni obtočil, notranjih prekrvavitev. V zobozdravstvu se je začel uporabljati leta 1998.

Ozon je sestavljen iz treh atomov kisika (O), ki se povežejo med seboj (O3). V naravi nastane iz kisika (O), ob povišani temperaturi zraka, ko se zaradi dodatne energije molekula kisika razcepi v dve posamični molekuli kisika, pa se nato vsaka posebej poveže v prosto molekulo kisika v bližini - pri tem nastane ozon o3. Zaradi višje vsebnosti energije je ozon zelo nestabilen in takoj razpade v posamične molekule O, ki se spet vežejo s kisikom, in tako naprej.  Kadar molekula ozona pride v stik z drugimi snovmi, na primer s celicami, steče oksidacija, katere posledica je, da se snov poškoduje. Ozon je v zobozdravstvu vse bolj priljubljen, ker njegova uporaba ne povzroča bolečin, hkrati pa zanesljivo uničuje škodljive organizme. Ker je njegova molekula majhna, uniči bakterije tudi tam, kamor druga sredstva ne pridejo, na primer v fisure zoba. Največja korist ozonske terapije je v preventivnem zobozdravstvu, ko pred zalitjem zobne fisure obravnavamo z ozonom, ki naj bi v 99,9- odstotkih uničil vse škodljive snovi. Prednost ozona je tudi, da deluje selektivno in uniči samo škodljive snovi (bakterije, viruse, gljivice), katerih celična stena ne vsebuje varoval pred oksidacijo. Zato z njegovo uporabo ne uničimo zdrave zobovine. Če je večji del zoba kariozen, moramo mehkejše dele še vedno odstraniti s svedrom, prehodni del med kariesom in zdravo zobovino pa obdelamo z ozonom. Ozon se tudi uporablja pri zdravljenju koreninskih kanalov, ker se njim učinkovito razkužijo problematično oblikovane kanale. Ozon deluje analgetično, ker nevtralizira delovanje kisline, zato ob njegovi uporabi bolečina izgine. Potek dela z ozonom: Po čiščenju in sušenju zobne površine  zobozdravnik s pomočjo laserske tehnike izmeri poškodbo zob zaradi kariesa. Po intenziteti kariesa se določi količina in čas aplikacije ozona. Zobozdravnik  na kariozno mesto namesti posebno kapico in karies se ozdravi na osnovi ozona, ki poteka in odteka skozi kapico. Bakterije kariesa se oblivajo z ozonom popolnoma brez dotikanja in se v nekaj sekundah uničijo brez injekcije in vrtanja (ali minimalnega vrtanja) brez bolečin in stranskih učinkov.

Vesna Vrankič, dr. dent. med.