Namen projekta sajenja medovitih rastlin ni toliko samo sajenje, ampak bolj graditev zavedanja, da moramo začeti spreminjati naravo, mogoče bi bilo bolje reči, povrniti naravi rožice, ki so nekoč že rasle na naših travnikih. Zeleni travniki brez rož so namreč za čebele in ostale žuželke kot puščava, kjer obupano iščejo hrano. V Sloveniji živi poleg naše kranjske čebele še veliko vrst divjih čebel samotark in čmrljev. Ko pomagamo s hrano domačim čebelam, pomagamo tudi njim.
Kako smo se lotili dela? Z veliko pomočjo učiteljic smo pripravili "načrt" sajenja. Z drugimi besedami – kako se lotiti sajenja, da ne bomo zapacali cele šole in oblačil šolarjev. Vsak učenec je dobil svoj paket semen, mentorji (Primož, Olesja in Drago) pa smo jih poučili o vsaki rastlini, ki bo nekoč zrastla in zacvetela. Seme smo posejali v lončke in korita, sedaj pa pridno zalivamo in čakamo, da rožice pokukajo iz zemlje.
Da smo kljub dobri pripravi na koncu za čiščenje in pospravljanje porabili skoraj toliko časa kot za samo sajenje, verjetno ni treba posebej razlagati .
Po sajenju je sledilo še obvezno fotografiranje, da bo ostal spomin na dobro delo, ki smo da naredili.
Tekst in foto: Drago Korošec





