Vzrokov za spomladansko utrujenost je več. Sprememba letnega časa prinese nihanja temperature, zračnega tlaka in količine svetlobe, kar vpliva na naše hormonsko ravnovesje. Pozimi se zaradi krajših dni poveča izločanje melatonina, tako imenovanega hormona spanja, ki se izloča zvečer in ponoči, da spodbudi spanje. Izločanje melatonina je povezano z naravnimi cikli svetlobe in teme ter igra ključno vlogo pri uravnavanju spanja in budnosti v 24-urnem ciklu (cirkadiani ritem telesa). Spomladi se mora telo tako prilagoditi večji količini svetlobe in drugačnemu ritmu budnosti, kar lahko začasno poruši notranjo biološko uro.
Po zimskem obdobju so pogosto izčrpane tudi zaloge nekaterih vitaminov in mineralov, saj pozimi naša prehrana ni tako pestra in uživamo manj svežih živil.
Eden izmed ključnih mineralov za tvorbo energije je magnezij. Sodeluje pri več kot 300 biokemičnih procesih v telesu. Pomemben je za delovanje mišic, živčnega sistema, sintezo beljakovin in blaženja simptomov predmenstrualnega sindroma. Podpira normalno delovanje srca ter zmanjšuje utrujenost in izčrpanost. Pomanjkanje magnezija se lahko kaže kot nemir, razdražljivost, mišični krči, motnje spanja, glavobol in utrujenost. Ob povečani telesni ali duševni obremenitvi so simptomi bolj izraženi.
Priporočen dnevni vnos magnezija za odrasle znaša med 300 in 400 mg. Ženske naj bi zaužile med 300–320 mg dnevno, moški pa 350–400 mg. Potrebe so večje pri športnikih, nosečnicah, v stresni situaciji ter pri povečanem uživanju kave ali alkohola.
Magnezij lahko dnevno vnašamo s prehrano (oreščki, semena, polnozrnata žita, stročnice, zelena listnata zelenjava, meso, jajca). Primanjkljaj magnezija lahko dopolnimo s pitjem naravnih mineralnih vod. Te vsebujejo od 8 do 100 mg magnezija na 100 ml pijače. To pomeni, da lahko s pitjem naravne mineralne vode z najvišjo vsebnostjo magnezija (100 mg/100 ml) zadostimo naše dnevne potrebe po magneziju. Nasprotno pa s pitjem vode iz vodovodne pipe pokrijemo le 10 % dnevnih potreb po magneziju.
Če nam dnevne potrebe po magneziju ne uspe nadomestiti na naraven način, lahko posežemo po pestri izbiri prehranskih dopolnil, ki so na voljo v različnih oblikah. Med najbolj priljubljenimi so šumeče tablete ali praški za pripravo napitkov. Raztopijo se v vodi in omogočajo preprosto prilagajanje dnevnega odmerka. Na voljo so tudi praški za neposredno zaužitje, ki se raztopijo v ustih, ter kapsule in tablete. Pomembna je tudi kemična oblika magnezija. Med prvimi prisotnimi na trgu sta se pojavili karbonatna in oksidna oblika magnezija, z visokim deležem elementarnega magnezija, vendar pa s slabšo absorpcijo. Magneziji, ki so sledili, imajo bistveno višjo biorazpoložljivost. Magnezijev citrat se pogosto uporablja pri utrujenosti in mišičnih krčih. Magnezijev glicinat je znan po ugodnem vplivu na živčni sistem. Magnezijev taurat podpira živčni sistem, magnezijev malat pa poskrbi za dvig celične energije. Oblika in vrsta magnezija naj bosta prilagojeni posameznikovim potrebam.
Poleg ustreznega vnosa magnezija igra pri preprečevanju utrujenosti pomembno vlogo tudi gibanje. Sprehodi v naravi so preprost, a izjemno učinkovit način za premagovanje spomladanske utrujenosti. Že pol ure hoje na dan izboljša prekrvavitev, spodbuja presnovo in uravnava spalni ritem. Dnevna svetloba podpira naravno tvorbo serotonina, hormona dobrega počutja, stik z naravo pa zmanjšuje stres, izboljšuje zbranost in pomirjujoče vpliva na naš um.
Kombinacija uravnotežene prehrane, zadostnega vnosa magnezija, kakovostnega spanja in rednih sprehodov v naravi predstavlja celosten pristop k obvladovanju spomladanske utrujenosti. Tako lahko novo sezono pričakamo z več energije, jasnimi mislimi in boljšim počutjem.
Alja Pader Govejšek, mag. farm.





