Nadalje je treba opozoriti, da predstavlja srečanje s psom, ki je brez nadzora, določeno nevarnost. Če želimo otrokom in vsem občanom zagotoviti zdravo okolje ter zmanjšati nevarnosti, ki jim grozijo, moramo sodelovati vsi, predvsem lastniki psov.

Zakon o zaščiti živali (ZZZiv) v 11. členu določa, da mora skrbnik hišnih živali z zagotovitvijo osamitve, kontracepcije, sterilizacije ali kastracije živali preprečiti rojstvo nezaželenih živali. Skrbnik živali mora z ustrezno vzgojo in šolanjem psa oziroma z drugimi ukrepi zagotoviti, da žival ni nevarna okolici. Skrbnik psa mora na javnem mestu zagotoviti fizično varstvo psa tako, da je pes na povodcu.

Nadalje ZZZiv v 12. členu določa, da morajo skrbniki nevarnih psov zagotoviti fizično varstvo psov na enega od naslednjih načinov:

• da so psi na povodcu in opremljeni z nagobčnikom,
• da so zaprti v pesjaku ali objektu,
• da so v ograjenem prostoru z ograjo (visoko najmanj 1,8 m), ki ima na vhodu opozorilni znak.

Nevarnega psa ni dovoljeno zaupati v vodenje osebam, mlajšim od 16 let.

Nadzorstvo nad izvajanjem tega zakona in predpisov, ki so izdani na njegovi podlagi, neposredno opravljajo uradni veterinarji, kmetijski, lovski, ribiški inšpektorji ter inšpektorji, pristojni za ohranjanje narave, vsak v okviru svojih pooblastil in pristojnosti.

Policija je pristojna za izvajanje nadzora nad prepovedjo teka živali, vezane na motorno prometno sredstvo. Pregon lovljenja divjadi z namenom gojenja je v pristojnosti lovskih nadzornih organov.

Poleg policistov, ki imajo pristojnost nadzora nad izvajanjem fizičnega varstva psov na javnih mestih, je ta pristojnost dodeljena tudi občinskim redarjem, ki bodo tudi v prihodnje opravljali nadzor. Lastniku psa, ki na javnih mestih ne zagotovi fizičnega varstva za svojega psa, se lahko izreče globa v višini 200 €.

Mag. Nataša Kos

Medobčinski inšpektorat in redarstvo