Na srečo je med nami ljudi, ki mislijo drugače od zgoraj omenjenih, precej več. Eni pomoč ljudem v stiski stalno prakticirajo, pa naj bo to v soseski, v domačem kraju, med znanci ali preko organizacij neznanim prejemnikom pomoči. Obstajajo pa tudi drugi, ki bi želeli marsikaj podariti, pa ne vedo kam in kako. Neredko se zgodi, da pri poizvedovanju dobijo izkrivljene informacije. Ker župnijske Karitas, ki aktivno delajo v vseh treh krajevnih skupnostih občine Vojnik, rabljenih oblačil praviloma ne zbirajo, smo se o tem pogovarjali z generalnim tajnikom Škofijske Karitas Celje, Matejem Pirnatom.

Pirnat pravi, da v zadnjem času razdelijo več oblačil kot v preteklih letih, zato se zanje vedno priporočajo. Večkrat jim primanjkuje moških oblačil, več povpraševanja kot ponudbe je tudi pri posteljnini, brisačah in kuhinjskih krpah. Zelo malo zberejo tudi spodnjega perila, kar je nekako samoumevno, imajo pa na srečo kar nekaj trgovin, ki odstopajo neprodane zaloge novega perila. Neredko lahko slišimo, da Karitas ob prevzemu oblačil zahteva potrdilo iz čistilnice. Pirnat to odločno zanika, potrdila ne zahteva nihče. Prosijo pa, naj bodo oblačila uporabna, oprana, zašita in takšna, da bi jih tudi še sami kdaj oblekli, pa jih iz različnih razlogov ne moremo. Enako velja za rabljeno obutev. Vsem nam je namreč samoumevno, da npr. sorodnikom ali znancem damo le oprana oblačila, zato ravnajmo enako tudi, ko gre za neznane prejemnike. Gre namreč za ohranjanje osnovnega človeškega dostojanstva in spoštovanja sočloveka. Četudi je nekdo v še ne vemo kako veliki stiski, mu ne moremo ponuditi umazanih oblačil. Za prosilce je dovolj težko že to, da morajo prositi za pomoč, zlasti če prosijo v domačem okolju. Pirnat dodaja, da v cca 90 odstotkih prejmejo sprejemljiva oblačila in so zanje darovalcem zelo hvaležni. Približno  desetina pa jih je neuporabnih, ker so preveč iztrošena, raztrgana ipd. in takšna največkrat »zaidejo« na Karitas ob sezonskem pospravljanju omar. Tega ne morejo dati naprej in zato pač pristane na smetišču, kar predstavlja breme tudi za Karitas. Možnost uporabe za drug namen oz. predelave neuporabnega tekstila vidijo sicer v uvajanju socialnega podjetništva, če bo le zaživelo. Takšen interes med nekaterimi podjetniki že obstaja.

Ker v javnosti kroži tudi pravilo, da Karitas deli pomoč ljudem po verskem prepričanju, Pirnat tudi to odločno zanika. Nasprotno, pri dodeljevanju pomoči Karitas ne izključuje nikogar, njihove pomoči so enako deležne vse kategorije ljudi. Drži pa, da morajo biti pazljivi, kdo je pomoči res potreben, da ne pride do zlorab. Če imate doma oblačila, ki jih ne boste več  nosili in jih je škoda zavreči, pa ne veste kam z njimi, pokličite na župnijsko ali direktno na Škofijsko Karitas Celje (tel.: 059 080 370; e-naslov: info@karitasce.si). Z veseljem vas bodo napotili, kje in kdaj jih lahko oddate. Število prosilcev pomoči, tudi zaradi gospodarske krize, iz dneva v dan narašča. Ker celjski Karitas dela tudi z Makedonijo (tam so stiske še hujše kot pri nas), je samo lani v to državo odpeljal 3 konvoje različnih pomoči, med njimi 2/3 oblačil.

Torej, pomoči ni nikoli preveč. Karitas pa z mislijo J. H. Newmana: »Raje se otresimo čezmernega govorjenja, naj sveti naša luč pred ljudmi po naših dobrih delih!«, vse prijazno vabi k dobrodelnosti.

                                                                                                                        Sonja Jakop