Novo leto; novi začetki, nove želje, nove zaobljube in nova pričakovanja.

Vsi si želimo, da bi bilo novo leto polno lepih presenečenj, uresničenih želja ter prijetnih izkušenj. Skratka želimo si, da bi bilo novo leto pravljično.

Pravzaprav novo leto ponazarja rojstvo oz. prihod novega življenja; staro leto se je poslovilo, mi pa začenjamo z novim obdobjem. S tem dogodkom je povezana tudi narava, saj se dnevi počasi spet daljšajo.

Po gregorijanskem koledarju praznujemo novo leto 1. januarja. S tem obeležimo tudi začetek novega koledarskega leta. Vendar pa je imel koledar, ki ga uporabljamo danes, kar dva svoja predhodnika.  

Od rimskega pa vse do gregorijanskega koledarja

V času rimske vladavine je bil uveljavljen rimski koledar, po katerem se je novo leto začelo 1. marca. V času vladavine Gaja Julija Cezarja pa se je leta 47 pred našim štetjem uveljavil julijanski koledar.

Julijanski koledar še vedno uporablja pravoslavna cerkev, po njem pa je prvi dan novega leta 14. januar. Gregorijanski koledar se je uveljavil nekoliko kasneje, po korenitih spremembah in v času vladavine papeža Gregorja XIII.

Današnji koledar je tako začel veljati šele leta 1582, po njem pa je tudi novo leto nastopilo 1. januarja. (povzeto po RŠ, Dnevnik. si, 2017)

Ali se še spomnite, kako se imenujejo meseci v letu po starem poimenovanju?

Po starem poimenovanju, bi mesece v koledarskem letu poimenovali takole;

Opomba: Za vsak mesec posebej sem vam tudi pripisala, kako si najlažje zapomniti njegovo staro poimenovanje. Gre za lastno interpretacijo.

• januar-prosinec (vsi prosimo za dobro leto),
• februar-svečan (ledene sveče v zimski pokrajini),
• marec-sušec (zimska suša v naravi, ki nastopi pred pomladjo oz. pred novim začetkom življenja),
• april-mali traven ("mala trava", narava se začne počasi prebujati),
• maj-veliki traven ("velika trava", kar lahko ponazarja bujno, prerojeno naravo),
• junij-rožnik (junij je poln cvetočih rož),
• julij-mali srpan (veliko dela na prostem),
• avgust-veliki srpan (še več dela na prostem),
• kimavec-september (ta mesec nam kima, da se začenja spet jesen),
• vinotok-oktober (grozdje dozori, pridelava vina),
• listopad-november (jesensko listje se barva in pada na tla),
• gruden-december (obilje in decembrsko veselje)

Kar počneš na novega leta dan...

Po starem prepričanju naj bi tisto, kar počnemo na prvi dan novega leta, počeli tudi kasneje skozi celotno leto.

Zato velja upoštevati nasvet, da na prvi dan novega leta počnete tisto, kar vas veseli in kar vam na obraz "riše" nasmeh.

Zanimivi običaji ob prehodu v novo leto

Sedaj pa se bomo odpravili onkraj meja naše lepe deželice in spoznali nekaj zanimivih svetovnih običajev ob prehodu v novo leto.

Prva postaja: Španija

Prva postaja našega novoletnega potovanja je Španija.

V omenjeni državi velja posebna novoletna navada, ki pravi, da morajo ljudje natanko dvanajst minut pred polnočjo pojesti dvanajst grozdov, ki pa morajo biti obvezno sladki. Vsak grozd namreč ponazarja mesec v letu, omenjena navada pred polnočjo pa naj bi prinesla srečno novo leto.

Druga postaja: Grčija

Nahajamo se v Grčiji.

V Grčiji zadnji dan v letu jedo sladek kruh, v katerem je skrit tudi kovanec. Tisti, ki najde kovanec, naj bi živel v novem letu v največjem izobilju.

Tretja postaja: Kolumbija

Pa smo že v Kolumbiji, ki jo zadnji dan v letu zaznamuje krompir. Pravzaprav trije krompirji, ki si jih ljudje položijo pod posteljo. Krompirji v tem primeru ponazarjajo tri stopnje obilja. Prvi krompir je olupljen, drugi napol olupljen in tretji neolupljen. Točno ob polnoči morajo ljudje izpod postelje vzeti, brez, da bi gledali, enega izmed krompirjev in takšen kot je krompir, ki so ga vzeli, takšno naj bi bilo njihovo novo leto.

Četrta postaja: Filipini

Nahajamo se na Filipinih.

Na silvestrski večerji na Filipinih ne manjka hrana, ki je okrogle oblike. Za večerjo zaužijejo dvanajst okroglih sadežev, oblečeni pa so v oblačila s pikami. Vsi omenjeni običaji so povezani z denarjem, ta dejanja pa naj bi v novem letu prinesla obilje.

Peta postaja: Japonska

Na Japonskem na zadnji dan leta jedo rezance, njihovo tradicionalno jed. Rezanci s svojo dolžino ponazarjajo simbolični prestop iz starega v novo leto, hkrati pa ljudi opominjajo, da se morajo prepustiti dogodivščinam novega leta in pustiti staro leto za sabo.

Šesta postaja: Brazilija

V Braziliji pri silvestrski večerji najprej pojedo sedem semen granatnega jabolka, nato pa še sedem grozdov. Slednje naj bi po njihovih prepričanjih v novem letu prineslo obilje in srečo. Nekateri praznujejo novo leto tudi v morju, kjer morajo preskočiti sedem valov in si ob tem zaželeti sedem želja. (povzeto po Student.si)

Sedma postaja: Irska

Prišli smo na Irsko.

Na Irskem na silvestrski večer s kruhom trkajo ob stene. Ja, prav ste slišali. Verjamejo namreč, da naj bi jim tako početje v novem letu prineslo veliko dobrega kruha in srečo. Druga novoletna navada na Irskem je povezana z belo omelo. Liste omenjene rastline si namreč Irci na ta dan položijo pod vzglavnik, saj verjamejo, da naj bi jim to prineslo srečo, poleg tega pa naj bi listi te rastline samskim dekletom prinesli tudi novo ljubezen.

Osma postaja: Danska

Že smo na Danskem.

V omenjeni državi je novoletna navada ta, da ljudje na silvestrski večer mečejo v vhodna vrata svojih sorodnikov, sosedov in prijateljev krožnike. Gre za neke vrste tekmovanje, kdo bo imel prvi dan v novem letu največ črepinj pred svojimi vrati. Velja namreč prepričanje, da ima tisti, ki ima pred vrati največ črepinj, tudi največ zvestih prijateljev.

Deveta postaja: Škotska

Pa smo že na Škotskem.

Zadnji dan v letu Škoti praznujejo festival “Hogmanay". Gre za festival, v okviru katerega možje hodijo po ulicah in v rokah nosilo ognjene krogle. Tovrstno početje naj bi prineslo svetlobo in očiščenje pred novim letom.

Deseta postaja: Ekvador

V Ekvadorju na silvestrski večer sežigajo strašila, ki so narejena iz slame iz lesa, to dejanje pa naj bi pregnalo slabše dogodke prejšnjega leta. (povzeto po Pomurec.com)

Povzela: Veronika Pirman