Svetovni dan Zemlje 

22. aprila praznuje naš prelepi planet.Na ta dan namreč obeležujemo svetovni dan Zemlje.

Svetovni dan Zemlje nas opominja, da je potrebno za naš planet skrbeti in da se je potrebno do njega obnašati spoštljivo.

Planet Zemlja naj bi bila po izračunih stara kar 4,6 milijarde let, trenutno pa je edini planet za katerega zanesljivo vemo, da na njem obstaja življenje. 

Svetovni dan knjige in avtorskih pravic 

Vsako leto, 23. aprila, obeležujemo svetovni dan knjige in avtorskih pravic.

Ta datum je za svetovni dan knjige in avtorskih pravic prvič leta 1995 razglasil UNESCO. 

Namen svetovnega dneva je pri ljudeh spodbujati ljubezen do branja, predstavljanje knjižnih novosti, poudarjanje pomena branja, promocija avtorjev, spodbujanje branja pri najmlajših itd.

Na ta dan praznujejo pisatelji, pesniki, dramatiki; torej avtorji, ilustratorji, uredniki, zaposleni v knjigarnah/tiskarnah/knjižnicah, pa tudi bralci. 

Sicer je svetovni dan knjige povezan z zanimivo legendo sv. Jurija, zavetnika Katalonije, ki goduje 23. aprila. V Barceloni je ta dan celo razglašen za dan književnosti in dan ljubezni.

Zanimivo je tudi dejstvo, da je v srednjem veku v Španiji zaživela tradicija, v sklopu katere so moški svojim izbrankam podarjali vrtnice, ženske pa so jim v zameno podarjale knjige. (Povzeto po s. Leonida Zamuda SL)

Vsako leto je svetovni dan knjige povezan z določeno tematiko.

Letos se mednarodni dan osredotoča na sožitje in pesniško vizijo Srečka Kosovela. V tem letu namreč namreč obeležujemo stoletnico njegove smrti.

Na ta dan pa po Sloveniji in tujini potekajo zanimivi dogodki.

Zakaj gorijo kresovi? 

Po tradiciji na predvečer praznika dela, 30. aprila, kurimo kresove.

Gre za običaj, ki ima svoje korenine globoko v preteklosti in ki ga danes običajno spremlja tudi slavje.

V preteklosti delavci niso imeli veliko pravic ali pa so jim bile te pogosto kršene. Zato je leta 1866 Federacija organiziranih obrti in delavskih zvez od oblasti zahtevala boljši položaj delavcev in več delavskih pravic, med njimi predvsem izstopa zahteva po osem urnem delavniku. 

Na predvečer praznika dela so zato ljudje kurili kresove, da bi opozorili na delavske pravice. Kresovi so oddajali svetlobo in bili nekakšno svetlobno opozorilo oz. komunikacijsko sredstvo za delavske pravice. 

Po številnih drugih razlagah naj bi bilo kurjenje kresov obred, ki ohranja spomin na turške vpade, saj so bili takrat kresovi po naši deželi komunikacijska sredstva, ki so naznanjala nove vpade Turkov. (Povzeto po nase-zasavje.si,)

Zanimiva pa je tudi stara navada, ki je povezana s Kresno nočjo, ki je potekala 23. junija, na god svetega Janeza Krstnika. Na Kresno noč naj bi ljudje v preteklosti kurili kresove in s tem slavili svetlobo oz. daljšanje dneva. 

Zato naj bi bilo kurjenje kresov na 30. aprila nekakšen nadomestek za kresno noč, ki se po drugi svetovni vojni ni več praznovala. 

Ogenj ima pravzaprav zelo globok in velik pomen, tako v verstvu kot tudi drugače. Sicer pa naj bi bili kresovi v preteklosti povezani predvsem z zimskim in poletno-jesenskim sončevim obratom. Poleg kurjenja kresov so se na ta dan izvajali tudi številni drugi obredi; od plesa, petja, izdelovanja izdelkov, preskakovanja ognja itd. 

Na te dni se dolžina dneva spreminja, zato so ljudje v preteklosti preko obredov te naravne pojave častili. Predvsem pa so častili svetlobo. (Povzeto po Jelen, www.drustvo-lipa.si,)

Veronika Pirman