Če ste bili v zadnjem času na sprehodu v naravi, ste zagotovo opazili cvetoče znanilce pomladi. 

Mnogi izmed njih so nepogrešljivi v kozmetiki, nabiralništvu in zeliščarstvu. Med omenjene spadajo tudi pljučnik, trobentica in lapuh. 

Najboljši prijatelj pevcev

Pljučnik je zelo zdravilna rastlina. Že njeno ime pove, da ima blagodejne učinke na pljuča. 

Pljučnik je tudi desna roka pevcev. Njegov čaj zdravi hripavost in vnetja v grlu. Kot domačo arcnijo ga lahko tako uporabimo pri obolenjih kot so kašelj, gripa ali bronhitis.

Pljučnik je dobil ime po posebnih belih lisah, ki jih lahko opazimo na listih rastline.

Je trajnica, ki cveti od marca pa vse do maja. Njegova posebnost, poleg prelepih cvetov in lisastih listov, je tudi dlakasto steblo. Zanimivo je, da so cvetovi pljučnika v fazi razvoja najprej rdeči, nato vijolični in šele na koncu modri. 

Ta prelepa rastlina vsebuje veliko koristnih snovi kot so; kalcij ter ostale rudninske snovi, saponini, smole, kremenčeva kislina, vitamin C itd. Prav kremenčeva kislina je tista snov, ki blaži kašelj. 

Poleg cvetov in stebla pri pljučniku v pozni fazi cvetenja nabiramo tudi spodnje liste, ki vsebujejo veliko dragocene kremenčeve kisline. Le-te nabiramo do junija, ob sončnih dneh. 
Pljučnik deluje dobro tudi proti vnetjem in kot odvajalno sredstvo. (Povzeto po Plajhner, 2020)

S pljučnikom si lahko pomagate celo pri zdravljenju hemoroidov, manjših površinskih ran ali celo opeklin. Poleg tega zdravi tudi astmo, pljučnico in tuberkulozo. Priporočljiv je celo pri težavah z ledvicami. 

Najbolj znan pripravek iz pljučnika je zagotovo čaj. Pri pripravi čaja lahko pljučnik kombinirate s trpotcem, njivsko preslico, koprivo itd. (Povzeto po bodieko.si)

Mlade liste pljučnika zgodaj spomladi uporabljajo tudi v kulinariki. Med drugim ga dodajajo v solate in v juhe, saj listi vsebujejo veliko vitamina A in vitamina C. 

Kako ga shranjujemo? 

Nabrane rastline posušimo na temperaturi od 30 do 40 °C. Paziti moramo, da nam lepa zelena barva rastline preveč ne pobledi, saj tako zelišče izgubi zdravilne učinkovine. Posušene rastline lahko hranimo (eno leto) v vrečkah iz blaga/ papirja, v škatlah ali pa v steklenih kozarcih. (povzeto po Plajhner, 2020)

Še vedno pa velja pravilo, da se je potrebno pred domačo uporabo pljučnika pri obolenjih predhodno posvetovati z zdravnikom. 

Super zdravilna in okusna 

Trobentica spada v rod jegličev, njena značilnost, poleg izrazite rumene barve, pa je tudi korenika s koreninicami, kar predstavlja njen podzemni del.

Trobentica je užitna pa tudi zelo zdrava. Poleg tega, da jo lahko uživamo v kulinariki, je na primer zelo dobro sredstvo proti blaženju kašlja ali hudih menstrualnih bolečin. 

Zelo znan je čaj iz trobentic, ki med drugim vsebuje veliko vitamina C. Sicer pa lahko iz trobentic pripravimo tudi; čaj proti nespečnosti, sirup proti kašlju ali celo čaj proti putiki. 

Nekoliko manj znane, a priporočljive, kot vir zunanje uporabe, so tudi kopeli iz trobentic. Le-te lajšajo bolečine v sklepih. Kopel naredimo tako, da celotno rastlino zgolj prevrejemo. 

Trobentice vsebujejo najrazličnejše zdravilne učinkovine. Med drugim vsebujejo eterično olje, glikozid, saponin, flavonoidi itd. 

Nabiramo lahko tako cvetove, kot tudi liste ter koreniko s koreninicami. Listi trobentice vsebujejo vitamina A in C. Liste lahko tako na primer narežemo v solato. 

Koreninski sistem trobentice se uporablja za blaženje kašlja, saj vsebuje posebne snovi, ki se imenujejo saponini. Pri tem velja zmernost, saj nas lahko silijo na bruhanje.

Cvetove trobentice uporabljamo tako za čaj, kot tudi za solate ali ostale kulinarične mojstrovine.

Pri nabiranju cvetov moramo biti pazljivi, da so ti suhi (na njih ni rose), najbolje pa je, da jih nabiramo v sončnem vremenu. Pomembno je tudi, da cvetov ne tlačimo preveč skupaj.

Pomembno je tudi, da trobentice nabiramo na prostorih, ki so manj onesnaženi oz. so dovolj oddaljeni od virov onesnaženosti (cesta).

Posušimo jih lahko naravno ali v sušilniku. Sicer pa to znanilko pomladi uporabljamo tako svežo, kot tudi posušeno (tudi za čaj). (Povzeto po Plajhner, Viva.si)

Zdravilna rastlina tisočerih imen 

Lapuh ima veliko različnih ljudskih imen. Med drugim ga imenujejo tudi navadni uhlič. Gre za rastlino, ki je zelo cenjena v zdravilstvu in celo v kulinariki. Zaradi njenih številnih zdravilnih učinkov jo v obliki zdravila uvažajo celo iz Italije. 

Lapuh je izredno neobčutljiva rastlina, ki uspeva na različnih vrstah podlage oz. tal in celo na temperaturi do minus trideset stopinj Celzija. 

Zdravilni deli lapuha, ki se uporabljajo za zdravilne namene, so cvetovi ter listi.

Rastlina raste od februarja pa vse do aprila, nabiramo pa jo v spomladanskih mesecih, torej od marca naprej.

V zvezi z lapuhom so bile do sedaj opravljene številne raziskave, vendar se svetuje zmerna in ne pretirana uporaba rastline. V primeru pretirane uporabe lapuha, lahko napreč pride do zastrupitve. Lapuha naj bi se izogibale nosečnice, mamice, ki dojijo, ter otroci.

Lapuh se uporablja za zdravljenje številnih zdravstvenih tegob; od prehladov, bronhitisa, pljučnice, astme, hripavosti; skratka pri zdravljenju obolenj pluč in pri lajšanju vnetij. 

Cvetovi rastline namreč vsebujejo številne koristne snovi, kot so; sluzi, številne organske kisline, grenčine (grenke snovi v rastlinah), čreslovine, ki blažijo številna vnetja in druge tegobe, kot so kašelj, hripavost prav tako pa obnavljajo sluznico v sapniku. (Povzeto po kulinarika.net) 

Cvetovi rastline se morajo nabirati v suhem vremenu, kasneje pa jih posušimo. Strokovnjaki dodajajo, da je priporočljivo, da so še cvetovi deloma zaprti, saj je tako sušenje preprostejše. Pri sušenju cvetovi nekoliko potemnijo, vendar ne smejo potemniti preveč, saj tako izgubijo nekatere zdravilne učinkovine. 

Iz posušenih cvetov se kasneje pripravi poparek oz. čaj v obliki poparka, ki mora mirovati pet minut. Kot dobra kombinacija čaja se k lapuhu uporablja tudi timijan, komarček, trpotcem ali žajbelj. Cvetove lapuha lahko namakamo tudi v alkoholu (jegermajstru), ali pa iz lapuha naredimo tinkturo. (Povzeto po katjarebolj.com, )

Veronika Pirman