Zemeljski plazovi na našem območju so bodisi sestavni del nenehnega naravnega dogajanja bodisi nastanejo zaradi nespametnega človekovega ravnanja. Plazovi so nastali predvsem kot posledica delovanja meteornih voda in nepravilnih gradbenih ter drugih posegov v naravno okolje v kombinaciji z učinki vode. Vse bolj opažamo, da nastanek plazov povzročata tudi trasiranje kmetijskih površin in čezmerna oz. neustrezna paša.
Škoda, ki jo povzroči zemeljski plaz, obsega škodo na stavbah, gradbenih inženirskih objektih, zemljiščih in drugem premoženju na območju zemeljskega plazu.
Ocenjevanje škode poteka v skladu z:
- Zakonom o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 97/10 in 21/18 – ZNOrg),
- Zakonom o odpravi posledic naravnih nesreč (Ur. list RS, št. 114/05, 90/07, 102/07, 40/12-ZUJF in 17/14),
- Uredbo o metodologiji za ocenjevanje škode (Ur. List RS, št. 67/03, 79/04 in 81/06, 68/08).
Će se zemeljski plaz sproži na območju infrastrukture, stanovanjskih ali drugih objektov, se izvedejo naslednji ukrepi:
- ukrep za zaščito ljudi in njihovega premoženja,
- evakuacija prebivalcev, če je to potrebno, ter opazovanje plazu in nujni sanacijski ukrepi, s katerimi preusmerimo vodo stran od plazu, lokalna zemeljska dela, nujni posegi na objektih,
- ukrepi za zmanjševanje obsega škode zaradi plazenja; z njimi preprečimo nadaljnje zatekanje vod, odstranimo nestabilni material, nujno mora biti prisotna oseba iz stroke – geolog,
- ukrep trajne sanacije plazu (glede na nujnost in geološka poročila).
Za trajno stabilnost terena so večinoma potrebni konkretni gradbeni posegi. Najpogostejši sanacijski postopki so odvajanje voda in vgraditev drenaž, s tem preprečimo nadaljnje zatekanje vod, odstranitev nestabilnega materiala. Gradbeni posegi za povečanje stabilnosti pobočij, kot so različne podporne konstrukcije (kamniti zidovi, gabioni, montažne konstrukcije, kašte, armirani podporni zidovi, pilotne stene in betonski vodnjaki). Plaz lahko v veliki meri stabiliziramo tudi s posaditvijo vegetacije.
Občinska uprava te dni evidentira plazove, nekatere je začasno sanirala ali pa zaščitila. Na terenu je tudi geolog. Na osnovi geoloških poročil in glede na nujnost sanacije bodo izvedena sanacijska dela. To se nanaša na plazove, kjer so ogrožene stavbe ali prevoznost cest. Plazove, ki so se pojavili na kmetijskih površinah in ne ogrožajo objektov ali javne infrastrukture, evidentiramo, žal pa so tako državna sredstva kot sredstva občinskega proračuna usmerjena najprej v sanacijo tistih plazov, ki ogrožajo življenja, objekte in infrastrukturo.



