Čebelnjak na domačiji Soržev mlin predstavlja dragocen primer slovenske stavbne in čebelarske dediščine. Zgrajen je bil leta 1950 po zamisli in izvedbi Otona Samca starejšega, takratnega gospodarja obrtniško kmečke posesti »Soržev mlin« in očeta današnjega lastnika Otona Samca.

Danes čebelnjak stoji v neposredni bližini šestih spomeniško zaščitenih objektov v vasi Polže, kar dodatno poudarja njegov kulturni pomen. Njegov avtor je bil izjemno vsestranski in cenjen človek v lokalni skupnosti. Poleg kovaštva, žagarstva in mlinarstva je bil tudi izurjen mizar ter odličen poznavalec sadjarstva, vinogradništva in čebelarstva. Izdeloval je kakovostne panje, okvirje za satnice in satne osnove, s katerimi je oskrboval številne čebelarje v širši okolici. Njegova dejavnost je segala tudi izven domačega okolja. V času, ko je na dvorcu Majpigl na Vinah pri Lembergu živela slikarka Elda Piščanec, je skrbel za njen čebelnjak, ki stoji še danes.

Čebelnjak je danes vključen v Register starih čebelnjakov Čebelarske zveze Slovenije, katerega namen je evidentiranje, strokovno vrednotenje in promocija čebelnjakov kot pomembnega dela slovenske kulturne dediščine. Gre za edini vpisani čebelnjak v občini Vojnik, kar mu daje poseben pomen v lokalnem prostoru. V register je uvrščen v 3. kategorijo – slovenski čebelnjak kot posebnost, pod evidenčno številko 3.12. Predlagatelj vpisa je bil Tilen Podergajs, lastnik domačije pa je Oton Samec, Nova Cerkev.

Arhitekturno čebelnjak predstavlja poseben primer čebelarske stavbne dediščine. Gre za poenostavljeno interpretacijo secesijskih čebelnjakov, kakršne poznamo na območjih Pohorja, Robanovega Kota in Idrije. Zasnovan je kot objekt v okvirni konstrukciji z vodoravno nameščenimi, delno tesanimi plohi. Dvokapna streha in oblikovan zatrep z dekorativnimi deskami poudarjata njegovo likovno vrednost. Značilna je pomaknjena sprednja strešina, ki ščiti panje pred soncem in padavinami. Čeprav čebelnjak ne izkazuje vseh značilnosti klasičnega slovenskega čebelnjaka, prav njegova netipičnost in umeščenost v sklop zaščitenega Sorževega mlina predstavljata njegovo posebno vrednost. Posebno pozornost pritegnejo tudi detajli, kot so barvna vrata s kovanim okovjem in barvna polkna s srčastim motivom, ki pričajo o bogati rokodelski tradiciji in občutku za oblikovanje. Streha je simetrična dvokapna. V preteklosti je bila krita s slamo, danes pa z opečno kritino bobrovec. Na južni strani je v delni senci napušča nameščenih dvanajst AŽ panjev z naletno ploščadjo.

Čebelnjak trenutno ni v aktivni rabi, vendar je predvidena njegova obnova in ponovna uporaba. S tem bo ohranjen kot pomemben del slovenske čebelarske tradicije in kot dragocen primer povezovanja arhitekture, rokodelstva in čebelarstva.