Čebelnjak stoji v neposredni bližini šestih spomeniško zaščitenih objektov v vasi Polže, kar dodatno poudarja njegov kulturni pomen. Njegov avtor je bil izjemno vsestranski in cenjen človek v lokalni skupnosti. Poleg kovaštva, žagarstva in mlinarstva je bil tudi izurjeni mizar ter odličen poznavalec sadjarstva, vinogradništva in čebelarstva. Izdeloval je kakovostne panje, okvirje za satnice in satne osnove, s katerimi je oskrboval številne čebelarje v širši okolici. Njegova dejavnost je segala tudi zunaj domačega okolja. V času, ko je na dvorcu Majpigl na Vinah pri Lembergu živela slikarka Elda Piščanec, je skrbel za njen čebelnjak, ki stoji še danes.

Čebelnjak je vključen v Register starih čebelnjakov Čebelarske zveze Slovenije, katerega namen je evidentiranje, strokovno vrednotenje in promocija čebelnjakov kot pomembnega dela slovenske kulturne dediščine. Gre za edini vpisani čebelnjak v Občini Vojnik, kar mu daje poseben pomen v lokalnem prostoru. V register je uvrščen v 3. kategorijo – slovenski čebelnjak kot posebnost, pod evidenčno številko 3.12. Predlagatelj vpisa je bil Tilen Podergajs, lastnik domačije pa je Oton Samec iz Nove Cerkve.

Arhitekturno čebelnjak predstavlja poseben primer čebelarske stavbne dediščine. Gre za poenostavljeno interpretacijo secesijskih čebelnjakov, kakršne poznamo na območjih Pohorja, Robanovega kota in Idrije. Zasnovan je kot objekt v okvirni konstrukciji z vodoravno nameščenimi, delno tesanimi plohi. Dvokapna streha in oblikovan zatrep z dekorativnimi deskami poudarjata njegovo likovno vrednost. Značilna je pomaknjena sprednja strešina, ki ščiti panje pred soncem in padavinami.

Čeprav čebelnjak ne izkazuje vseh značilnosti klasičnega slovenskega čebelnjaka, prav njegova netipičnost in umeščenost v sklop zaščitenega Sorževega mlina predstavljata njegovo posebno vrednost. Posebno pozornost pritegnejo tudi detajli, kot so barvna vrata s kovanim okovjem ter barvna polkna s srčastim motivom, ki pričajo o bogati rokodelski tradiciji in občutku za oblikovanje. Streha je simetrična dvokapna. V preteklosti je bila krita s slamo, zdaj pa z opečno kritino bobrovec. Na južni strani je v delni senci napušča nameščenih 12 AŽ-panjev z naletno ploščadjo.

Čebelnjak trenutno ni v aktivni rabi, vendar sta predvideni njegova obnova in ponovna uporaba. S tem bo ohranjen kot pomemben del slovenske čebelarske tradicije ter kot dragocen primer povezovanja arhitekture, rokodelstva in čebelarstva.