Logo MojaObčina.si
DANES
16°C
-0°C
JUTRI
19°C
3°C
Oceni objavo

Veseli december – veselje ali prazna denarnica?

Pa je tu veseli december. Mesec, obarvan z radostjo, veseljem in prazničnim duhom. Obdobje, polno blišča, presenečenj in pričakovanja. Skratka čarobni čas, poln lepih dogodkov, ki pa na drugi strani za marsikoga pomeni tudi pritisk.

December zaznamujejo dobre jedi, druženja s prijatelji in predvsem veliki nakupi. Prav slednji so krivi, da se v zadnjem mesecu leta naša denarnica dodobra izprazni in da se marsikateri posameznik v teh nestabilnih časih znajde pod pritiskom. Pa je to res potrebno? Je smisel prazničnega časa res v ogromnih nakupih in velikih darilih? Je dražje darilo res boljše od zgolj pozornosti in časa, ki ga namenimo ljubi osebi?

Zdi se, da ljudje med seboj prav tekmujemo, kdo bo kupil večja, dražja darila in kdo bo komu poklonil boljši poklon. V sodobni, potrošniški družbi bi lahko rekli, da smo pozabili na pravi smisel prazničnega časa, ki je v medsebojnem druženju in času, ki ga preživimo s svojimi bližjimi. Pred leti sem bila prostovoljka v domu upokojencev in ne bom pozabila besed starostnice, ki so mi dale še kako misliti. Bil je praznični čas in vse je bilo v znamenju pričakovanja božiča. Spomnim se, da mi je gospa med mojim obiskom v domu povedala, da se najbolj veseli, da bo videla in objela svoje sorodnike, ko jo bodo prišli obiskat. Sama, takrat polno zaposlena z decembrskimi nakupi, sem se šele v tistem trenutku zavedala, da so »klišejske« razlage, kaj je pravi pomen božiča, še kako resnične. Starostnici je, kljub takšnim in drugačnim poklonom ter dobrotam, največ pomenil čas, ki ga je lahko preživela v družbi svojih bližnjih.

Lahko bi tudi rekli, da se ljudje nismo kaj dosti naučili iz zgodovine, ki se navezuje na praznični decembrski čas. V času naših babic in dedkov, ki se ga mnogi še dobro spominjate, je praznični čas potekal takole: gospodinje so pridno pekle božične dobrote, medtem pa so se možje odpravili v gozd po božično drevo. To so kasneje, po starem običaju, ki ga mnogi ohranjajo še danes, postavili na sveti večer, torej 24. decembra. Pri okraševanju je sodelovala cela družina. Sveže božično drevo so okrasili s keksi, bonboni, orehi in drugimi naravnimi okraski, pod drevo pa so obvezno postavili tudi jaslice, ki so bile največkrat iz papirja. Po božičnem dnevu, ki so ga preživeli v krogu družine, so se ljudje med seboj obiskovali in si čestitali.

Zakaj trdim, da se ljudje nismo kaj dosti naučili iz zgodovine? Zato, ker lahko iz te »izluščimo«, da so naši predniki praznovali skromno; pomembno jim je bilo predvsem to, da so bili v prazničnem času skupaj in da so bili povezani. Daril oz. poklonov ni bilo, če pa so ti bili že prisotni, pa so bili zelo skromni.

»Ne obremenjujte s tem, kako veliko ali bogato je vaše darilo, posvetite se raje bližnjim in z njimi preživite kakovostni čas. Predvsem pa uživajte v čarobnih trenutkih.«

Priznam, da imam decembrski čas zelo rada. Pa ne zaradi daril, ki jih dobim ali podarjam, ampak zgolj zaradi tega, ker je v tem času vse bolj veselo. Ljudje so radostni in polni pričakovanj. In prav to daje praznikom piko na i. Zato se ne obremenjujte s tem, kako veliko ali bogato je vaše darilo, posvetite se raje bližnjim in z njimi preživite kakovostni čas. Predvsem pa uživajte v čarobnih trenutkih. Čez čas se boste namreč, tako kot moja starostnica, spomnili zgolj lepih skupnih trenutkov in ne poklonov, ki ste jih prejeli ob praznikih.


Tekst: Veronika Pirman

Foto: osebni arhiv

Oglejte si tudi