Rodil se je 9. januarja 1947 na Ponikvi pri Grobelnem. Osnovno šolo je končal v Celju, Srednjo šolo tiska in papirja pa v Ljubljani. Do leta 1971 je delal v podjetju Cetis, sprva kot ročni stavec, nato pa kot tehnolog grafične priprave dela. Od leta 1971 je bil pri lokalnem časopisu Novi tednik v Celju najprej tehnični, nato pa odgovorni urednik. Ob delu je študiral novinarstvo in končal šolanje na Višji upravni šoli v Ljubljani z nazivom diplomirani organizator obveščanja. Od leta 1988 do 1992 je opravljal delo novinarja in komentatorja v kulturni redakciji dnevnika Delo, nato pa vse do upokojitve leta 2006 v svobodnem novinarskem poklicu.
Ukvarjal se je s preučevanjem in pisanjem o kulturni dediščini, domoznanstvu in enogastronomiji. S tega področja je napisal 28 samostojnih knjig. Njegova bibliografija na Cobbisu zajema preko 700 enot. Njegovo delo je opisano tudi v Enciklopediji Slovenije in Svetovnem leksikonu imen. Od leta 1991 do 2015 je sodeloval v Evropskem redu vitezov vina, a je februarja 2015 iz njega izstopil. Aprila leta 2015 je bil v Linzu sprejet v prestižni Red sv. Jurija – Evropski red hiše Habsburg-Lothringen. Od leta 1994 do 2001 je bil član Mednarodnega reda sv. Fortunata za kakovost življenja in bil znotraj tega reda sprejet v viteza slovenske dvanajstije. V tem redu je leta 1995 v Weimarju za svoje publicistično delo prejel tudi nagrado Recherche de la qualité. Slovenska provinca tega reda je leta 2005 zamrla in ne deluje več. Zadnjih petnajst let se je ukvarjal tudi s slikarstvom in imel je več kot 50 samostojnih in skupinskih razstav doma in v tujini, sodeloval je tudi na likovnih simpozijih v Sloveniji, Trstu, Tarcentu, Zemunu, na Dunaju in v Pragi.
Drago Medved je znal svoje vtise in poglede na življenje prenesti v poezijo, slikarstvo, strokovno literaturo in okolje, kjer je ustvarjal in živel. Njegova najbolj znana dela so: Trta življenja, Najlepše trte na Slovenskem, Vinski brevir, Šampanjec, sreča sveta, Sto resnic o vinu, Vinske bravure, monografija Vojnik, Zlata radgonska resnica, Bizeljsko-Sremič. Napisal je še vrsto člankov in esejev, ki so bili objavljeni tudi v tujini. Je avtor knjig Slovenski Dunaj in Donava ter pesniške zbirke Botritis. Bil je eden od ustanoviteljev celjske literarne revije Obrazi in Tedna domačega filma.
Zaradi dobrega poznavanja slovenske kulturne, družabne in enološke tradicije je uspel kot avtor številnih del s tega področja, bil je uspešen predavatelj, moderator razgovorov in organizator številnih prestižnih dogodkov. Ustvarjal je na radiu kot urednik kulturnih oddaj in kot novinar objavljal v številnih dnevnikih in revijah. Zelo je bil ustvarjalen v obdobju, ko je delal kot samostojni kulturni delavec in založnik. Ukvarjal se je z oblikovanjem in slikanjem, soustvarjal filmske scenarije (deset scenarijev za film Resnice o vinu, scenarij in realizacija dokumentarnega filma o enologu Zvonimirju Simčiču).
Raziskoval je življenje in delo Antona Martina Slomška, ki je bil med 1827 in 1829 duhovnik v Novi Cerkvi. Bil je pobudnik za ureditev Slomškove spominske sobe v Župnijski kašči, za izdajo razglednice s to tematiko in urednik Slomškovih izbranih pridig iz Nove Cerkve pod naslovom Ljubeznivi bratje in sestre (2009). Na njegovo pobudo so bili organizirani vsakoletni Slomškovi kulturni dnevi v Novi Cerkvi, ki postavljajo naš kraj na kulturni zemljevid Evrope. Slikal je z akrilom na platnu in v mešani tehniki. Njegove slike so polne toplih, zemeljskih barv, v rdečih in oranžnih odtenkih, ki jih dopolnjuje z nanosi zlate barve, kot liki prevladujejo pravokotniki. Bil je član celjske likovne skupine Pro tempore. Za svoje slikarsko delo je na mednarodnem likovnem simpoziju Makole leta 2012 prejel posebno priznanje strokovne žirije za slikarstvo.
Drago Medved je oče dveh otrok, sina in hčerke, oba sta že samostojna s svojima družinama. Njegova soproga Ivana Ika je bila vse do upokojitve profesorica nemščine na Gimnaziji Celje Center. Kot človek ni v kraju nikoli vsiljeval svojega znanja in strokovnosti, bil je skromen in vedno pripravljen pomagati. Prav je, da spoznamo njegovo ogromno zapuščino, in hudo mi je, da bomo to storili šele sedaj. Počivaj v miru.
Lea Sreš
Foto: Peter Marinšek
Poslovili smo se od častnega člana Draga Medveda. Vojniški vinogradniki se imamo za svoj razcvet v trinajstih letih zahvaliti tudi Dragu Medvedu. Svoje veliko znanje je s svojo preprosto besedo nesebično z velikim veseljem razdajal tudi nam. Spominjamo se njegovih predavanj: Vinska trta skozi zgodovino, Vino in prazniki, Vino in hrana. Spominjamo se njegovih strokovnih pokušin in razlag ob vinskih vzorcih, po predstavitvah vrhunskih vin in kulinarike. Vedno nas je učil pravilnega – kulturnega uživanja vina. Vse v stilu društvenega slogana Pij malo pij dobro!
Brez njegovega strokovnega znanja in pomoči ne bi bilo VI. Salamiade in strokovnih ocen vin v Biltenu. V Monografiji občine Vojnik je strokovno predstavil vinogradništvo in vinarstvo v naših krajih. Pri pripravi Jubilejnega zbornika ob deseti obletnici društva je skrbno in brez poseganja v vsebino uredil naše prispevke in ga obogatil svojimi besedili. Rad se je družil z vinogradniki in redno je spremljal vse aktivnosti društva. Ponosni smo na njegovo pesem Trta. Vojniški vinogradniki se ga bomo z veliko hvaležnostjo radi spominjali.
Pavle Leskovar
