Uhajanje urina je definirano kot nesposobnost kontrole mokrenja, kar pomeni, da nam voda uhaja po kapljicah ali v celoti, tudi takrat, ko jo poskušamo zavestno zadržati. Nekako do petega leta starosti bi se naj naučili izločati telesne izločke na socialno primernem kraju in času. To sposobnost imenujemo kontinenca. Ko to sposobnost izgubimo, postanemo inkontinentni.
Problematika inkontinenčnih pacientov je največkrat v tem, da so nekritični, inkontinenco želijo zanikati, saj občutijo zadrego, občutek sramu, predvsem pa strah pred izgubo nad lastnim telesom, zaradi česar lahko zapadejo tudi v stanje depresije.
Pogostost inkontinence je velika (5−10 %, od teh 2/3 starejših od 60 let). Po 60. letu naj bi imelo težave z inkontinenco 15−30 % žensk in moških. Po 65. letu pa, kot navajajo viri, je pri ženskah inkontinenco zaslediti v 25−40 %. Pri ženskah gre velikokrat za težave, povezane s staranjem in usihanjem hormonov (estrogenov). Pojavi se zmanjšana elastičnost stene in mišic mehurja, kar povzroča nepopolno praznjenje. Težava lahko prizadene tudi mlajše ženske, predvsem kot posledica večjega števila zaporednih porodov.
Prav tako se inkontinenca pojavlja pri starejših moških zaradi povečanega pritiska prostate na izhod mehurja in sečnico, zato pride do nepopolnega praznjenja mehurja. Problem je vedno večplasten, saj je to težava, ki lahko hitro povzroči socialni umik, osamitev in izločitev iz družabnega življenja in okolice. Prav zato je reševanje teh težav potrebno začeti takoj, ko se pojavijo. V današnjem času se inkontinenčne težave lahko v nekaterih primerih povsem odpravijo, zdravijo ali vsaj ustrezno obvladujejo.
Vrst inkontinenc je več, najpogostejše so: stresna, ki kaže kot uhajanje urina ob vsakodnevnih dejavnostih. Pritisk v mehurju se poveča do te mere, da mišice ne morejo zadržati zaprte sečnice, npr. ob kihanju in kašljanju; urgentna, pri kateri gre za prekomerno aktiven mehur. Nastopi kot nenadno nehoteno uhajanje urina po predhodni potrebi po uriniranju. Vzrok je v signalnih poteh živčevja, ki so preveč občutljive. Pacienti največkrat ne uspejo priti pravočasno do stranišča. Pri »overflow« inkontineci gre za uhajanje urina iz prekomerno napolnjenega mehurja. Največkrat je to posledica bolezni, ki prizadene živčevje mehurja, ali ob zaporah pri odtekanju urina.
Znaki urinske inkontinence so: nenadna in huda potreba po uriniranju, uhajanje urina na poti do stranišča, uporaba stranišča več kot 8-krat dnevno in več kot 2-krat na noč, uhajanje vode med smejanjem, kašljanjem, kihanjem, pri fizični aktivnosti, uhajanje urina med spolnimi odnosi.
Najpogostejši vzroki za pojav inkontinence so: težavni in številni porodi, operativni posegi v mali medenici, prekomerna telesna teža in premalo gibanja, obolenja dihal, obolenja sečil, bolezni, ki prizadenejo živčevje (multipla skleroza, sladkorna bolezen, Parkinsonova bolezen …).
Kaj lahko storimo sami?
Izvajamo lahko Keglove vaje, ki so namenjene krepitvi mišic medeničnega dna. Primerne so za ženske in moške. Bolj kompleksna vadba se izvaja ambulantno s pomočjo elektrostimulacije, enostavnejše vaje pa pacienti izvajajo doma. Pri tem je potrebna vztrajnost in doslednost tudi več mesecev. Z okrepljenimi mišicami medeničnega dna se v več kot polovici primerov kontrola zadrževanja urina popolnoma povrne. Priporočljivo je med med uriniranjem večkrat zadržite curek. Potrebno je pitje veliko tekočine (vode, zeliščnih čajev) za normalno delovanje sečil in vzdrževanje fizične aktivnosti ter uravnavanje telesne teže. Priporočljivo je zmanjšati uživanje nekaterih vrst hrane in pijače. Še posebej se moramo izogibati alkoholu. Ta namreč poveča izločanje vode iz telesa, hkrati pa ima tudi negativen vpliv na živčevje, kar inkontinenco še poslabša.
V kolikor je potrebno zdravljenje z zdravili, le-ta predpiše zdravnik specialist. Operativno zdravljenje pride v poštev za paciente, pri katerih druge oblike zdravljenja niso učinkovite.
Pri inkontinenčnih težavah je zelo pomembna osebna higiena, saj je koža, ki je v daljšem stiku z urinom, pogosto razdražena. Posledica so pogosta vnetja, srbenja, poškodbe kože. Priporoča se uporaba blagih intimnih mil (pH okrog 4). Tudi moški morajo dosledno skrbeti za higieno. Penis naj si umivajo dvakrat na dan z nevtralnim milom in vodo. Posebna pozornost je potrebna pri starejših osebah, ki imajo tanko, suho in poškodovano kožo, saj je ta bolj nagnjena k okužbam.
Na trgu obstaja veliko izdelkov za prestrezanje urina. To so medicinski pripomočki, ki morajo ustrezati standardom za vpijanje urina. Ob pravilni uporabi zagotavljajo zanesljivo suhost, diskretnost in ohranjanje nepoškodovane kože.
Glede na obliko jih razdelimo na: vložke, hlačne predloge in vpojne hlačke.
Glede namena pa se razlikujejo po:
- Spolu: pri začetnih, lažjih in srednjih oblikah inkontinence so predloge za moške in ženske različne, pri težjih oblikah pa so hlačke in hlačne predloge enake za oba spola.
- Velikosti - pri izbiri hlačnih predlog ali hlačk je pomembna velikost izdelka. Osnovni podatek pri izbiri velikosti je obseg pasu v cm. Nekateri proizvajalci velikosti svojih izdelkov označujejo tudi z oznakami S, M, L, XL, vendar te oznake pri različnih proizvajalcih niso enotne. Izbira velikosti je zelo pomembna, saj premajhen izdelek pomeni neudobje, prevelik pa je preohlapen in težko namestljiv, poveča pa se tudi možnost nevpijanja in puščanja urina. Pri pravilni namestitvi predloge si pomagamo z uporabo bolj oprijetega perila. Predlogo na perilo prilepimo z lepljivim delom, ki se nahaja na zunanji, plastificirani strani predloge.
- Stopnji vpojnosti - je podatek, koliko tekočine izdelek vpije oziroma zadrži v vpojnem jedru. Proizvajalci vpojnost označujejo s številom kapljic; več kapljic pomeni večjo vpojnost.
Avtor: Mateja Kadilnik, mag.farm., Lekarna Vojnik
Informativni kotiček
Sporočamo vam, da je Lekarna Vojnik odprta od ponedeljka do petka od 8.00 do 18.00 ter ob sobotah od 8.00 do 12.00.
V skrbi za vaše zdravje vas lepo pozdravlja kolektiv Lekarne Vojnik.
