Slavko Jakop je začel prepevati rosno mlad in petju je ostal zvest do konca življenjske poti. Rodil se je leta 1933 v Dolu pod Gojko. Ob delu na domačiji in večerih ob sveči je skupaj z devetimi sorojenci veliko prepeval. Njegov pevski talent je prepoznala teta organistka. A povojni čas ni dopuščal odhoda v šolo petja. V rodnem Frankolovem je pevsko ljubezen razvijal v mladinskem in cerkvenem zboru, nato še v zborih zunaj kraja. Njegov tenor je ob mentorstvu priznanih umetniških vodij zorel in dozorel. 75 let je prepeval v več pevskih sestavih, najdlje v Moškem pevskem zboru KUD Nova Cerkev, katerega soustanovitelj je bil, in Mešanem cerkvenemu pevskemu zboru sv. Lenarta Nova Cerkev. Pred leti je ustanovil sekstet Stari prijatelji. Za pevske dosežke je prejel številna priznanja, med drugimi bronasti grb in priznanje za življenjsko delo na področju kulture.

Z ženo je zgradil topel dom v Višnji vasi. Otroke je vzgajal v duhu poštenosti, skromnosti in odgovornosti. Šestim vnukom je s svojimi življenjskimi resnicami zapustil bogato popotnico za prihodnje rodove.

Slavko Jakop je bil prijatelj pete besede in pevec z odliko. Predvsem pa je bil človek z velikim srcem in prijatelj ljudi. Povsod in vsakomur je z rokami priskočil na pomoč. S premišljenimi besedami je tolažil, učil, spodbujal. Bil je odličen sogovornik izjemnega spomina. Poznal je veliko dejstev iz življenja na Frankolovem v prejšnjem stoletju. Njegova življenjska energija je bila navdihujoča. Med stanovalce doma starejših je s pesmijo, dobro voljo in srčnostjo prinašal vedrino in veselje. "En starček je živel ..."

S svojo karizmo za vedno ostaja del nas, ki smo ga imeli čast poznati. Njegov mogočni glas, ki je osupnil poslušalce vseh generacij, je zdaj pridružen nebeškemu zboru. A v naših srcih bo njegov odmev večen.