Bliža se mesec februar.

Po starem poimenovanju mesec februar poimenujemo svečan.
Drugi mesec v letu ima 28 dni, vsaka štiri leta, na prestopno leto, pa jih ima 29.

Februar zaznamujejo pestri in zanimivi dogodki; od slovenskega kulturnega praznika, "izposojenega" praznika zaljubljencev, letos pa bo v februarju tudi pust.

V mesecu februarju obeležujemo praznik, ki opeva ljubezen; valentinovo. Omenjen praznik je k nam "prišel" sicer iz Amerike, kljub temu pa naša pestra slovenska tradicija premore številne izdeleke in dejavnosti, ki se navezujejo na ljubezen. Med drugim so med njimi tudi lectova srca. 

Ena najstarejših obrti pri nas 

Lect je testo, ki je zelo podobno medenemu testu, le da ne vsebuje jajc. Sestavljajo ga osnovne sestavine, kot so: voda, moka in med. 

Najbolj znan proizvod iz lecta so nedvomno lectova srca, katerih izdelava ima v Sloveniji bogato in staro tradicijo. Gre pravzaprav za eno izmed najstarejših obrti pri nas.

Najprej iz lectovega testa pripravijo osnovo za lectovo srce. Testo oblikujejo v lesenih oz. pločevinastih modelih, lahko pa tudi prostoročno. Ko se osnova speče, jo nato pobarvajo z rdečim barvilom. Včasih so za to uporabljali barvilo rdeče pese. Pri nas pobarvajo zgolj sprednjo stran lectovega srca, medtem ko v sosednjih državah barvajo obe strani. (povzeto po Wikipedija)

Skratka barve so nepogrešljivi del vsakega lectovega srca. 

Katera pa je barva ljubezni?

Ali ste vedeli, da je barva ljubezni pravzaprav roza in ne rdeča, kot običajno mislimo? 

Roza barva je barva ljubezni, ki lahko poveča našo srečo, medtem ko je rdeča  barva poživitve, ki nam pomaga izboljšati življenjsko energijo.

Kakšen pomen pa imajo sicer ostale barve?
Modra barva je izrazna barva ter barva komuniciranja in zdravja. Zelena barva je zelo pomirjujoča, vzpodbuja pa tudi ravnovesje, saj lahko z njeno pomočjo vzpostavimo ravnovesje telesa in duha. Rumena barva je barva kreative in inspiratorstva, blagodejno pa vpliva tudi na kožo. Oranžna barva je vesela barva, ki izboljšuje naše ravnovesje. Vijolična barva izraža moč, blagodejno pa vpliva na naše možgane in živčni sistem. (povzeto po Sensa.metropolitan.si)

Barve so pravzaprav tudi nepogrešljivi del pestrih pustnih mask, ki vsako leto v času pusta preplavijo  ulice in odganjajo zimo. 

Pestra pustna tradicija pri nas 

Pri nas je pustna tradicija zelo močna in hkrati zelo razširjena.

Le kdo ne pozna naših tradicionalnih mask, kot so; kurenti iz Ptuja, pa laufarji iz Cerkenega, pozvačini iz Prekmurja, pa coprnice z Uršulo na čelu iz Slivnice itd.

V Sloveniji so v pustnem času uveljavljeni številni zanimivi in raznoliki pustni običaji ter navade, o katerih si lahko več preberete na povezavi.

V veliko slovenskih krajih v tem času potekajo tudi pustni karnevali, posebno znan je tisti iz Ptuja, kjer vsako leto priredijo Kurentovanje.

Pustni čas je znan tudi po pustnih dobrotah, med katerimi so nepogrešljivi pustni krofi, miške pa flancati itd.

Pustni čas je pravzaprav odvisen od velike noči, saj pustna nedelja vsako leto nastopi sedem tednov pred tem velikim krščanskim praznikom.

Pustna zgodovina 

Beseda "pust" izvira iz italijanske besede "carneleva", kar pomeni opustiti meso, slednje pa je povezano s postom. To bi lahko logično povezali z dejstvom, da pustovanje danes nastopi v času pred štiridesetdnevnim postom, a se je ta čas za pustovanje uveljavil šele po letu 1300, kar pa je bilo tudi bistveno kasneje od samega "izvora" pustovanja. 

Iz italijanske besede "carneleva" je kasneje nastala izpeljanka "carnevale", kar v prevodu pomeni pust in praznovanje. 

Pust naj bi bil že razširjen v obdobju pred krščanstvom, kasneje pa so to navado prevzeli Rimljani. Slednji so se šemili ob različnih praznikih v času pred pomladjo.

V času pokristjanjevanja in prevlade Cerkve je bila navada šemljenja nekoliko v zatonu, a se je kasneje kljub temu ohranila. (povzeto po Wikipedija)

Kako pa je letos? 

Letos bo sicer pustni torek 17. 2. 2026, pustni vikend pa bo 14. in 15. februarja. 

Veronika Pirman