Ni življenja brez ljubezni. Tudi, če se tega ne zavedamo in ne zaznavamo, je res. Brez ljubezni ni življenja, tako kot ga ni brez sonca. Ljubezen je sonce našega življenja. Ustvarjeni smo iz ljubezni. Ustvarjeni za življenje.
Skoraj vsako ljudstvo ima v svojem koledarju dan ali dneve, posvečene ljubezni med ljudmi. Zlasti v anglosaškem svetu in severni Evropi se je uveljavil valentinovo (14. februarja), v srednji in južni Evropi pa gregorjevo (12. marca), ko »se ptički ženijo«.
Sveti Valentin je živel v 3. stoletju in je bil zaradi krščanske vere zaprt. Slepi hčeri svojega ječarja je pisal pisma in ji s svojimi prošnjami vrnil vid. Tedaj je vsa njena družina prestopila v krščanstvo, Valentina pa so ubili, ker je nasprotoval služenju mladeničev v vojski, s čemer se cesar Avrelij Klavdij Gotikus ni strinjal. Valentina je dal bičati in sežgati. Kot vidimo, je bil Valentin tudi prvi mirovnik.
Valentinov dan se je po vsej Evropi zelo skomercializiral, postal je bolj trgovski praznik kot dan zaljubljencev. S tem je izgubil veliko svojega nekdanjega čara.
Podobno vlogo ima gregorjevo. Zaljubljenci si izmenjujejo darila, med katerimi je poglavitna čokolada. Ko je veljal še stari julijanski koledar je Gregor, znan kot prinašalec luči, godoval prav na prvi spomladanski dan, ko je navadno že toplo. Ta svetnik je bil v resnici Gregor Veliki, rojen okoli l. 540 v Rimu in je veljal za idealnega papeža in cerkvenega učitelja. S tem ko so l. 1582 spremenili koledarski sistem iz julijanskega v gregorjevega, se je gregorjevo premaknilo nazaj, zato ga sedaj praznujemo 12. marca in ne na prvi koledarski spomladanski dan.
Na gregorjevo se ptički ženijo, to pa ni povsem točno, saj se ženijo tudi na vincencijevo, 22. januarja, zato pravijo koroški Rožani “K šent Cenovem se tice ženijo”, na Gorenjskem pa, da imajo “ta dan ptiči ofcet”, ptički pa se ženijo tudi na valentinovo, 14. februarja. Na Slovenskem je najbolj veljalo, da se ptički ženijo na gregorjevo, saj je bil to včasih prvi spomladanski dan.
Sv. Gregorij je zavetnik rudnikov, zidarjev, izdelovalcev gumbov in pozamentov (našitkov), učenjakov, učiteljev, študentov; priporočale so se mu žene za rodovitnost, pomagal je zoper kugo, predvsem pa je patron glasbenikov, pevcev, pevskih zborov ter zborovskega in koralnega petja. Proslavil se je namreč s tem, da je uredil cerkveno petje (gregorijanski koral). Upodabljajo ga v papeških oblačilih, pri sebi ima škofovsko palico, knjigo, pisalno pero ali goloba.
Viri:
- Damjan J. Ovsec: Srce moje : valentinovo, praznik ljubezni, zaljubljencev in dobrih prijateljev
- Tjaša Bartol: Ženske in valentinovo nakupovanje
- Spletni viri
Lucija Šolinc-Ovtar



