Trenutna cena meritve krvnega sladkorja je 2 EUR, holesterola 3 EUR, merjenje krvnega tlaka pa je brezplačno. Plačajo se samo materialni stroški, medtem ko strokovno delo mag. Jožice Žibret ni plačano.

Kako si lahko interpretiramo dobljene rezulte, pa lahko preberete v nadaljevanju.

Organizem zelo natančno uravnava krvni sladkor. Kadar ga prične v krvi zmanjkovati, to povzroči lakoto. Zaužiti obrok spet za nekaj ur dvigne njegovo raven. Na tešče (npr. zjutraj, ko mine od zadnjega obroka že pb. deset ur) vaša jetra spuščajo krvni sladkor v kri, da se njegova raven ne bi preveč znižala. Po obroku se krvni sladkor zviša. Vaš organizem poskrbi, da se krvni sladkor pospravi tja, kjer ga celice najbolj potrebujejo. S tem se tudi njegova raven v krvi vrne na izhodno.

Inzulin igra pri uravnavanju ravni krvnega sladkorja ključno vlogo. V trebušni slinavki se ga izloča v kri toliko, kolikor je krvnega sladkorja v krvi. Če je ta visok, se zveča tudi inzulin v krvi in če je nizek, se inzulin v krvi zniža. Po obroku se izločanje inzulina močno poveča, kar omogoči obilno vstopanje krvnega sladkorja v celice. Tako se krvni sladkor spet zniža na izhodno raven.¹

Za orientacijsko merjenje sladkorja v krvi se pri DU Vojnik uporablja digitalni aparat “Multi Care in”. Meritev se izvaja na tešče. Seveda je posebej pomembno, da si ga redno merijo predvsem sladkorni bolniki. Ker pa gre za eno najpogostejših t. i. civilizacijskih bolezni je koristno, če to vsaj od časa do časa stori vsakdo med nami!

• Kot normalno vrednost krvnega sladkorja na tešče  velja merilo 6,1 mmol/l ali manj.
• Sladkorno bolezen ima oseba, katere krvni sladkor na tešče je 7,0 mmol/l ali več, po obroku pa 11,1 mmol/l.
• Mejno zvišanje količine krvnega sladkorja od 6,1 do 6,9 mmol/l je stanje »mejne bazalne glikemije« - po domače povedano: tak človek je na meji med zdravjem in sladkorno boleznijo, zato mora ukrepati, tako glede načina življenja kot tudi posvetovanja s svojim zdravnikom.

Holesterol je vosku podobna snov, ki je ključna sestavina živalske celice. Iz njega nastanejo v telesu številne druge snovi, ki so nujne za življenje, med drugim tudi nekateri hormoni.
Holesterol nastane v jetrih, kar nekaj pa ga telo dobi s hrano. Pri njegovi razgradnji nastajajo v jetrih žolčne kisline, ki se izločajo v prebavni trakt in so nujno potrebne pri prebavi maščob, ki jih telo dobi s hrano.
Holesterol je v vodi netopen. Po telesu se prenaša s krvjo v obliki lipoproteinov, v katerih so poleg njega še trigliceridi in drugo. Ločimo:

• "škodljive" lipoproteine - LDL, ki omogočajo kopičenje holesterola v žilni steni in
• "koristne" lipoproteine – HDL, ki holesterol iz žilnih sten odstranjujejo.

Naš cilj je, da bi bilo škodljivih lipoproteinov v krvi čim manj, holesterola HDL pa čim več.²

Z aparatom“Multi Care in”, ki ga uporabljamo za merjenje skupne vrednosti holesterola, dobimo na tešče naslednji prikaz rezultatov:

Lo = pod 3,3  mmol/l =  je prenizka vrednost

od 3,3 mmol/l do 5,0 mmol/l = normalna vrednost

od 5,1 mmol/l do 6,2 mmol/l = nivo tveganja

od 6,2 mmol/l do 10,2 mmol/l = povišan holesterol

od 10,2 mmol/l do HI = huda povišanost holesterola

Na rezultat merjenja vpliva nedavno prebolela bolezen, zdravljenje s hormoni, jemanje zdravil proti strjevanju krvi in nekatera druga zdravila, visoka koncentracija trigliceridov in bilirubina itd.

Če dobljena vrednost holesterola ne ustreza normalnim občutkom, se posvetujte z osebnim zdravnikom. Lahko pa opravite preiskavo v ZP Vojnik samoplačniško. To je možno med 7¹⁵ in 9³⁰ , v laboratoriju zdravstvene postaje. Trenutna cena pregleda holesterola je 5,02 EUR. V kolikor želite pa še določitev koristnega in škodljivega holesterola, pa morate to doplačati.

Krvni tlak imenujemo tisti tlak, s katerim kri pritiska na steno žile, po kateri teče. Poznamo sistolični (zgornji) krvni tlak, ki ga izmerimo takrat, kadar srce iztisne kri v žilje in diastolični (spodnji) krvni tlak, ki ga izmerimo, ko srčna mišica počiva.

Optimalen krvni tlak je do 120/80 mm Hg. O zvišanem krvnem tlaku govorimo, kadar je krvni tlak višji kot 140/90 mm Hg, bodisi da gre le za večje vrednosti sistoličnega krvnega tlaka oz. diastoličnega krvnega tlaka ali pa za povečanje obeh.³

optimalni krvni tlak = manj kot 120/80

visoko normalni krvni tlak = 130/85  do 139 /89

visok krvni tlak 1. stopnje = 140/90  do 159/99

visok krvni tlak 2. stopnje = 160/100 do 179/109

visok krvni tlak 3. stopnje = več kot 180/110

Uporabljena literature:

¹http://www.tevasi.si/multi2.php?p=88

² http://www.ezdravje.com/si/srce/atero/

³ http://www.ezdravje.com/si/srce/tlak/

Za člane DU Vojnik pripravila:

mag. Jožica Žibret