Povezana je bila z mletjem žit med mlinskimi kamni v razne vrste moke in phanjem v stopah (s tolčenjem odstranjevati trši ovoj žitnih zrn), kjer se je luščila kaša. Poleg večjih obrtnih mlinov so imele tudi številne kmetije svoje hišne mline. V obeh primerih lahko govorimo o neke vrste servisnih dejavnostih, ki so bile povezane s temeljnimi prehranitvenimi potrebami. Med vodnimi mlini ali mlini na vodni pogon poznamo več temeljnih tipov, ki so predstavljeni na pričujočih znamkah.

Veliko posebnost predstavlja edini v Sloveniji ohranjen plavajoči mlin na reki Muri, in sicer v Ižakovcih. Tip značilnega manjšega kmečkega mlina z enim parom kamnov predstavlja Žagerski mlin v dolini Podvolovljek pri Lučah, ki ga poganja t. i. »zgornja voda« iz hribovskega potoka. Večji obrtniški mlin z več pari kamnov in več pogonskimi kolesi na »spodnjo vodo« je Modrijanov mlin pred Postojnsko jamo. Tehnološko najmlajši pa je Ferležev mlin v Šibeniku pri Šentjurju, ki je značilen predstavnik sodobnejših valjčnih mlinov. Izrazitejši primer manjšega obrtnega mlina, ki še vedno melje za stranke, je Soržev mlin v Polžah pri Novi Cerkvi. Ker je vodni tok dovolj močan, je pogon mlina urejen na »spodnjo vodo«. Poleg mlina je tudi žaga z velikim lesenim pogonskim kolesom. Prav ta simbioza mlina in žage je dokaj pogosta zasnova vodnih pogonov v Sloveniji.

Za vse ljubitelj znamk in tiste, ki vam je ohranjanje kulturne dediščine še posebej pri srcu, nekaj podatkov; in sicer so znamke izšle 27. 5. 2016, za fotografije in oblikovanje sta poskrbela Edi Berk in Tomo Jeseničnik, velikost znamk je 51,46 x 25,73 mm, na voljo pa so v štiribarvni tehniki ofset v malih polah po 10 znamk.

Pojav naših turističnih produktov na tak način je Občini Vojnik pa tudi Otonu Samcu v veliko veselje in ponos. Gre za turistično promocijo, podprto tako iz vidika etnološke stroke kot tudi želje, da na način poštne pošiljke Pošte Slovenije pride glas o lepih »rečeh« tudi izven naših meja.

Petra Pehar Žgajner

Vir: Spletna stran Pošte Slovenije