Lidija Eler Jazbinšek je profesorica razrednega pouka in trenutno opravlja delo pomočnice ravnateljice na Osnovni šoli Vojnik. Svoje pedagoško poslanstvo je začela kot mlada profesorica razrednega pouka. Pot med mladimi kljub kakšnemu težkemu dnevu vidi kot izpopolnjujoče delo. Ko se je nekoč odločala za svojo kariero, je vedela, da želi poklic, kjer bo lahko pomagala in usmerjala mlade upe na pravo pot. Tudi zdaj, ko njene delovne naloge presegajo meje učilnice, še vedno ostaja vsakodnevno v stiku z mladimi in nudi svoje pedagoško znanje tako strokovnim delavcem kot otrokom.  

V času epidemije koronavirusa je na županovo pobudo prevzela delo koordinatorice in tako mnogo svojih ur preživela v organizaciji prostovoljcev, v sodelovanju s Civilno zaščito, Rdečim križem, lokalno Karitas in skavti. Prav tako je to obdobje prineslo tudi marsikatero prilagoditev v šolskem okolju, od dela na daljavo ter seveda šole na daljavo. Z vsem tem so se soočali prvič in nihče točno ni vedel, kako pristopiti in kaj vse je potrebno za učinkovito delovanje. V času epidemije, ko se je vse ustavilo, njen delovnik ni poznal konca dneva in poudari, da ko se nečesa lotiš, ne moreš šteti ur. Uspešno je koordinirala večje število prostovoljcev, ki so pomagali tudi pri zelo osnovnih potrebah kot recimo obisk lekarne za starejše občane in deljenje paketov hrane najranljivejšim skupinam v občini. Njena humanitarna dela govorijo sama zase.

Lidija je kar 12 let predsedovala Svetu KS Vojnik in odlično sodelovala z njenimi člani, predstavniki drugih krajevnih skupnosti in občinsko upravo. V treh mandatih je znala prisluhniti članom in krajanom pri predlogih in izboljšavah v skupnosti, na drugi strani pa je tudi imela posluh za težave in pripravljenost na reševanje ter sklepanje kompromisov. Recept za dolgoletno sodelovanje pripisuje pristnim in poštenim odnosom. Predvsem pa meni, da je pomembno, da znamo sobivati. Ko sem jo povprašala, kateri spomin se ji je najbolj vtisnil, pove, da so ji največ pomenili obiski starejših krajanov, ki so dopolnili 90 let. Tudi starejši so del naše skupnosti in ne smemo pozabiti nanje. Ob prejemu srebrnega vojniškega grba je bila prijetno presenečena, a počaščena, da je lahko prispevala svoj delež.

Svoj prosti čas rada preživi na kratkih odklopih, ki prinesejo ravno pravšnjo dozo počitka. Predvsem pa rada kakovostno preživi čas s prijatelji in družino. Ob dveh odraščajočih hčerkah se zaveda, da je čas z njima nadvse dragocen in je zato še kako pomembno izkoristiti vsako minuto. Ko gospe Lidiji zastavim vprašanje, katera stvar bi jo najbolj opisala, pove, da je težko govoriti o sebi in da če jo kar koli opiše, je to empatija. In če pogledamo vse njeno delovanje, lahko resnično vidimo, da je empatičnost res tista lastnost, ki jo odlikuje in je prisotna skozi vse njeno delovanje. S citatom, ki se ji že nekaj časa mota po glavi, pa najbolj ujame odgovor na vprašanje, in sicer: »Bodi človek med ljudmi.«

Njena prisotnost in dobra dela v naši skupnosti ostajajo vidna in naj bodo vzor vsem, ki želijo soustvarjati boljšo in svetlejšo prihodnost.