Razstava je rezultat večletnega raziskovalnega dela Splošne knjižnice Slovenske Konjice, ki ga opravljata vodja knjižnice Ana Miličevič in Tina Esih, prof. slovenščine in zgodovine na Osnovni šoli Ob Dravinji, s sodelavci knjižnice in zunanjimi raziskovalci oziroma informatorji. Na odprtju razstave, ki je bilo 31. maja 2023, sta ugledno konjiško družino Rudolfovih predstavili Ana Miličevič in Ana Zidanšek iz konjiške knjižnice. Glasbena gostja Andreja Obrul (na fotografiji) je posebej za to priložnost pripravila pevski nastop s samospevi, ki jih je napisala Vida Rudolf in uglasbila slovenska skladateljica Breda Šček. Gostovanje razstave, ki je bilo posvečeno 30-letnici smrti Vide Rudolf, v tridesetih letih 20. stoletja je delala na meščanski šoli v Vojniku, je koordiniral domoznanski oddelek Osrednje knjižnice Celje.

Rudolfovi, ugledna meščanska družina (oče Ivan in mama Josipina) s šestimi otroki (Ivo, Vladimir, Dušan, Janko, Vida in Branko), je v Slovenskih Konjicah živela konec 19. in v začetku 20. stoletja. Največji pečat so pustili v literarnem ustvarjanju, predvsem Branko Rudolf, avtor dobro znane Hude mravljice, in Vida Rudolf.

Vida Rudolf (5. 2. 1900-16. 7. 1993) je po zaključku šolanja in maturi do leta 1928 delala kot učiteljica v dekliški šoli v Konjicah in se ves čas izobraževala naprej. Po opravljenem strokovnem izpitu iz glasbe za meščanske šole je prešla na meščansko šolo v Vojnik, kjer je ostala 3 leta in poleg glasbe poučevala še nemščino, zgodovino, gospodinjstvo ter kuhala za šolsko kuhinjo. Že v tem času je začela pisati priložnostne verze, osebne lirske izpovedi, otroške pesmi, črtice,... Veliko se je ukvarjala s prevajanjem, nastopanjem in pesnjenjem. Po lastni pesničini izdaji je nastalo več kot 200 uglasbitev njenih besedil. Iz drugih jezikov je prevajala v slovenščino in iz slovenščine v nemščino. Mnoge njene pesmi, predvsem za otroke, pa so bile tudi uglasbene. Objavljala je v revijah Žena in dom, Vigred, Ženski svet, Prijatelj, Slovenska glasbena revija in Naša žena. Za otroke je pisala v Mladem jutru, mladinski prilogi Jutra, pri Cicibanu in Pionirju. Objavljala tudi v mariborskem Totem listu in Pavlihi, pa tudi v ostalem dnevnem časopisju (Ljubljanski dnevnik, Večer, Slovenski poročevalec).

Najbolj znan izmed njenih psevdonimov je Stana Vinšek. Ime je prevzela po Stani, hčeri učitelja Podlogarja, ki jo je nekoč pri telovadbi rešil, da se ni poškodovala, priimek pa po Dori Vinšek, ki je kot tržaška begunka živela v Mariboru in bila nekaj časa zaročena z Vidinim bratom Vladimirjem.

Tekst: Srečko Maček

Foto: Julio Kovač