Ob tem častitljivem jubileju smo ga frankolovski cerkveni pevci obiskali v Domu sv. Jožefa v Celju, kjer domuje že nekaj let. Nenapovedani smo ga v nedeljo zjutraj presenetili pri zajtrku in mu s pesmijo voščili za praznik. Presenetil pa nas je tudi on, saj nas je ob pozdravu večinoma nagovoril po imenih, čeprav bi pričakovali, da so mu po toliko letih imena "ušla" iz glave.

Veselja ob tej priložnosti ni skrival, podkrepil ga je celo z duhovitimi in šaljivimi mislimi.

Ob prigrizku in rujni kapljici, ki sta »priromala« iz domske kuhinje, smo razvili živahno debato in prisluhnili tudi nekaterim prigodam iz slavljenčevega življenja. Pritrdil je, da mu je v novem domu lepo in da je zadovoljen s svojim zdravjem. Z nami je podelil izkušnjo, kako si je po popolnoma naravni poti z glinenim pripravkom uravnal »podivjan« krvni sladkor do te mere, da ne potrebuje več inzulinskih injekcij in mu za normalno vrednost zadostuje le diabetična dieta.

Verjamemo, da smo slavljencu polepšali praznični dan, Vinko pa je z iskrenim in prisrčnim sprejemom razveselil tudi nas. Tako smo z majhnim dejanjem ustvarili obojestransko zadovoljstvo.

                                                                                                               Sonja Jakop