Prve štiri razrede osnovne šole je obiskoval v domači šoli v Puščavi, do osmega razreda pa je obiskoval osnovno šolo v Lovrencu na Pohorju. Že kot osnovnošolec je rad zahajal v romarsko cerkev Device Marije v bližnji Puščavi in morda prav tam zaslišal povabilo, da bi postal duhovnik. Zato se je vpisal v Slomškovo malo semenišče v Mariboru in od tam obiskoval mariborsko II. gimnazijo. Po maturi se je l. 1968 vpisal na Teološko fakulteto v Ljubljani in se po treh letih zaradi prostorske stiske preselil na Teološko fakulteto v Mariboru. Po končanem študiju je bil 29. junija 1974 posvečen v duhovnika, novo mašo pa opravil 14. julija 1974 v romarski cerkvi Device Marije v Puščavi. Že 1. septembra 1974 je bil imenovan za nedeljskega kaplana v Novi Cerkvi (takrat Strmec pri Vojniku), od leta 1975 pa že za rednega kaplana in pomočnika kanoniku Alojzu Žolnirju v Novi Cerkvi. Ko je l. 1981 umrl župnik in častni kanonik Alojz Žolnir, je Alojz Vicman postal župnijski upravitelj in kmalu tudi župnik. Leta 1986 je bil imenovan še za dekana Dekanije Nova Cerkev, v katero spada 9 okoliških župnij.
Kmalu po prihodu v župnijo Nova Cerkev si je, sprva kot kaplan nato kot župnik, prizadeval, da bi se obnovila sakralna stavbena dediščina v župniji, župnišče in okolica v obzidju in izven njega. Obnovljeni so bili fasada, zvonik in streha na cerkvi, notranjost cerkve sv. Lenarta je zasijala v prenovljeni podobi, obnovljeno je bilo župnišče in kapela nadangela Mihaela, ob kateri raste potomka najstarejše trte na svetu iz Maribora in se zato imenuje Mihaela, temeljito je bila obnovljena nekdanja hmeljska sušilnica in kovačija, ki je postala večnamenski objekt za cerkvene potrebe s Slomškovim muzejem. Ob današnjem prihodu v Novo Cerkev te z južne strani pozdravi veduta lepo urejenega kraja, h kateri je veliko prispeval tudi župnik in dekan gospod Alojz Vicman. Pa ne samo to. Njegovo delovanje na duhovnem področju je tudi bogato in vsestransko, saj je že vrsto let vodja gibanja »Vera in luč« v župniji in dekaniji. Po njegovi zaslugi je dejavna župnijska Karitas, zborovsko cerkveno petje, oratoriji in še bi lahko naštevali.
Gospod Alojz Vicman se dejavno vključuje tudi v družbeno dogajanje v kraju in rad sodeluje z mnogimi društvi v kraju, še posebno z gasilskim društvom in s KS Nova Cerkev. Že leta 2000 je prejel zlati vojniški grb za duhovno plemenitenje ljudi, za organizacijo in dobrodelno dejavnost na širšem območju, za vidne uspehe pri ohranjanju kulturne dediščine in za vsesplošno skrb za napredek kraja. Letos 6. julija pa je prejel tudi visoko priznanje Krajevne skupnosti Nova Cerkev za več kot 40-letno pastoralno delovanje v župniji Nova Cerkev in za izjemen občutek za urejenost cerkve, župnijskih objektov in njihove okolice.
V duši gospoda Vicmana se skriva še marsikaj, kar mi ni uspelo zapisati. Kot zelo ugleden duhovnik nikoli ne pozabi na preprosto človeške običaje in navade, zato ga imamo radi in ga zelo cenimo. V njegovem priimku Vicman se skriva marsikaj in je zato pripravljen povedati tudi kakšen »vic«, ki pa je vedno v mejah okusa. Vsi, ki ga poznamo, mu želimo še veliko blagoslova pri njegovem plemenitem poslanstvu in seveda zdravja, da bo lahko uresničil še vse zastavljene cilje.
Tekst: Jože Žlaus
Foto: Lea Sreš
