Starost: 20 let

Trenutni klub: RK TRIMO Trebnje (med člani v 1. liga NLB)

Trener: Benjamin Teraš

Največji dosežki: zlata medalja na mladinskem evropskem prvenstvu leta 2018 z reprezentanco SLO do 20 let; olimpijski podprvak na OFEM 2015 v Tbilisiju s kadetsko reprezentanco SLO, državni prvak v sezoni 2014/2015 z ekipo kadetov Rokometnega kluba Celje Pivovarna Laško (RK CPL), državni prvak v sezonah 2016/2017 in 2017/2018 z ekipo mladincev RK CPL

Prosti čas: poslušanje glasbe, gledanje TV in druženje s prijatelji

Konjički: igranje harmonike, kitare

Poklic: ekonomski tehnik

Želja: profesionalno uspeti v rokometu in zaključiti želeni študij

Cilji za prihodnost: igrati v enem od najboljših evropskih klubov in nastopati za slovensko reprezentanco

Od kdaj igraš rokomet in zakaj si se odločil prav za ta šport? 

Rokomet igram že od svojega šestega. Več kot tri leta sem vzporedno treniral rokomet in nogomet. Vsakega po dvakrat do trikrat tedensko, potem pa sem se moral odločiti, katerega bom izbral. Od vseh športov mi je takrat bil najbolj všeč rokomet in ta me izpolnjuje še danes. Delno me je za to navdušil tudi oče, saj že vseskozi spremlja rokomet in skoraj vedno sem bil z njim prisoten na tekmah RK Celje Pivovarna Laško. Ravno v času, ko sem naredil prve korake na rokometnem parketu, leta 2004, je RK CPL postal evropski klubski prvak, kar je moje zanimanje za rokomet še povečalo.

Imaš pogoje v naši regiji in državi, da se lahko razvijaš kot igralec?

Pogoji v Sloveniji so relativno dobri. Rokomet je pri nas dokaj popularen šport in posledično je med mladimi večje zanimanje. Res je, da je Celje nekakšna rokometna zibelka v slovenskem prostoru, res pa je tudi, da se rokomet igra povsod po Sloveniji in nekateri klubi postajajo vse bolj konkurenčni, tako doma kot na evropskem parketu. Seveda je za razvoj vsakega mladega športnika potrebna neizmerna lastna želja, volja, odrekanje, podpora in vzgoja staršev, učiteljev, stroke in še bi lahko našteval in pa seveda čas, ki prinese skozi ta razvojni proces določene rezultate.

Imaš željo po tujini? Za kateri klub bi igral?

Seveda. Z dozorevanjem v vrhunskega igralca se izoblikuje tudi želja, preizkusiti se v tujini. Želim si nastopati v najmočnejši ligi v Franciji, Nemčiji ali morda v kakšni drugi evropski rokometni prestolnici in seveda v klubu, ki bi nastopal v elitnem tekmovanju Lige prvakov.

Imaš kakšnega vzornika, po katerem se zgleduješ?

Imam dva vzornika, to sta Blaž Janc, nekdanji igralec CPL in slovenski članski reprezentant, ter Valentin Porte, igralec aktualnega francoskega prvaka Montpelliera in francoski reprezentant. Ker igram na položajih desnega krila in desnega zunanjega igralca, se želim s svojo igro čim bolj približati slogu igre omenjenih igralcev.

Kako si usklajeval šolske obveznosti in šport? Hočeš biti tudi kaj drugega po poklicu, ko boš končal kariero?

Več ali manj mi je to nekako uspevalo. O zaključku kariere še ne razmišljam, saj imam pred seboj še dolgo športno pot, da le ne bi bilo kakšnih večjih poškodb. V prihodnosti si želim ostati v športnih vodah, ali v smeri fizioterapije ali pa ne nazadnje morda v kakšni trenerski vlogi. Časa za konkretne usmeritve imam še kar nekaj, zato z odločitvami ne bom prehiteval.

Si doživel kdaj tudi poškodbe, zaradi katerih si imel oteženo igranje?

Poškodbe so nekako sestavni del skoraj vsakega športa, vendar sam na srečo resnejših poškodb nisem utrpel, kakšne manjše pa sem s pomočjo fizioterapevtov sproti saniral.

Kakšna posebna izkušnja, ki ti je ostala v spominu v času igranja?

V moji dosedanji karieri je bilo veliko doživetega, vendar je bila najlepša izkušnja lanskoletna osvojitev naslova evropskega rokometnega prvaka s slovensko reprezentanco do 20 let.

Tekst: Klara Podergajs
Foto: osebni arhiv