Od občine je v lanskem letu za svoj dosežek zlate maturantke prejela priznanje za študijske dosežke, ki ji pomeni, da so ljudje prepoznali njeno delo in trud. Tega pa je bilo v gimnaziji kar veliko. Tinkara ima na gimnazijska leta sicer lepe spomine: »V razredu smo se zelo dobro razumeli. Tudi profesorji so bili zelo razumevajoči, če smo imeli druge dejavnosti. Sploh, če so bile to dodatne šolske dejavnosti.« Za usklajevanje vseh dejavnosti in dela za šolo pa je bilo potrebno veliko organizacije, ki je Tinkari ne manjka. »Pomembno pa je, da ti tudi drugi pomagajo, te podpirajo in ti stojijo ob strani.

Glasba in gledališče

V času srednje šole se je tri leta ukvarjala z angleškim gledališčem, s katerim je izboljševala znanje jezika. Povezala se je tudi s starejšimi letniki, ki so pomagali s svojimi nasveti. »Preko gledališča se naučiš tudi nastopanja. Kar pa sem izboljševala tudi preko dolgih let igranja flavte. Seveda pa sem s flavto bolj domača, zato sem imela pri gledališču še nekaj strahu,« je povedala Tinkara, ki je igrala v Malem pihalnem orkestru Glasbene šole Celje in v orkestru na gimnaziji. Trenutno nima časa za igranje v organiziranem sestavu, si pa želi v naslednjih letih ponovno pridružiti podobni skupini. Glasba Tinkaro sicer spremlja že celo življenje. V otroštvu je s starši hodila v opero, kjer je vedno opazovala glasbenike v orkestru, kaj počnejo pod odrom. »Ko sem videla vse te instrumente, sem vedela, da nekaj želim igrati. Tako sem začela z uvajanjem v glasbeno šolo, kjer sem se ob spoznavanju glasbil zaljubila v flavto in njen zvok,« je povedala nasmejana Tinkara, ki rada igra in posluša klasično glasbo.

Ljubezen do medicine

Poleg glasbe je bila vedno navdušena nad medicino, zato je bila ob koncu četrtega letnika izbira medicinske fakultete jasna odločitev. »Vedno sem želela zdraviti, pomagati ljudem. Od nekdaj me je zanimala anatomija. Ko je bil kdo bolan, me je zanimalo, katero zdravilo je dobil ali kako poteka zdravljenje. Od nekdaj je bilo jasno, kaj želim početi,« je povedala Tinkara, ki pa še ne ve, kakšne vrste specializacijo bo opravljala. Zanimajo jo kardiološko, nevrološko ali pediatrično področje medicine. »Študij je težak, ampak mora biti, saj smo na koncu dejansko odgovorni za življenja,« je poudarila Tinkara.

Na potovanje

V prostem času Tinkara rada potuje, saj rada raziskuje tuje kraje in druge kulture. »Potovanja ti razširijo perspektivo. Vidiš, kako drugi živijo in bolj ceniš stvari, ki jih imaš. Čisto nekaj drugega je državo doživeti, kot pa o njej samo brati,« je povedala Tinkara. V Tinkarinem življenju so vsa področja zelo povezana. Med drugim rada bere, predvsem potopisne knjige, članke o medicini in podobnem: »Če bo nekje objavljen članek o novih zdravilih, ga bom zagotovo prebrala.« Njeno sanjsko potovanje je Kanada, saj je prava mešanica kultur in Tinkara bi rada na lastne oči spoznala, kako multikulturnost deluje. Še vedno pa se z navdušenjem spominja potovanj v Egipt in Tunizijo. »Grozno je, kakšna groba razlika se vidi na enem mestu. Na eni strani so zelo bogate četrti, sto metrov stran pa ljudje živijo v hudi revščini,« se spominja Tinkara, ki ne more verjeti, da se takšne razlike dejansko dogajajo in da ljudi ne motijo. Svojo ljubezen do potovanj bi rada nadgradila tako, da bi se ob koncu študija odpravila tudi na zdravniško odpravo, ki jo pripravlja medicinska fakulteta, da bi tako s svojim znanjem pomagala pomoči potrebnim.

Zastavljenim ciljem na proti

Tinkara je dekle, ki se zaveda, kako pomembna je pomoč bližnjih pri doseganju zastavljenih ciljev, hkrati pa ve, da če sama ne bo potrudila, ne bo nič prišlo samo do nje. Mladim bi tako svetovala, da izberejo poklic, ki jih res zanima, jih dela srečne. »Ni važno, če imaš gore denarja, ne delaš pa tega, kar te veseli. Treba je izbrati cilj in vložiti vse, da ga tudi dosežeš. Tudi, če ne uspe v prvo, poskusiš še enkrat,« je povedala Tinkara.

Tekst: Klara Podergajs
Foto: Matjaž Jambriško