Spoznali smo te lahko kot izjemnega kuharskega mojstra v oddaji Masterchef. Kakšna je bila ta izkušnja?

Bila je predvsem nepozabna in svojevrstna izkušnja. Stres, panika, napor, žalost in sreča ... vsa možna čustva sem doživel.

Kdaj se je sploh začela ljubezen do kuhinje?

Ko sem prvič občutil lakoto brez mamine prisotnosti (smeh).

Katera jed ti dela največ preglavic, da nikakor ne uspe, kot bi morala?

Vedno mi vse uspe. Če ne uspe, popravljam, dodajam ... Spremenim idejo, vse dokler nisem zadovoljen z rezultatom.

Kaj najraje daš v lonec, ko si doma, in kaj, ko si na dopustu?

Najraje pripravljam sladice, juhe, omake, solate in golaže. Na dopustu imam najraje, če kdo drug da kaj v lonec (smeh).

Pred nekaj leti si začel tudi s šivanjem. Tega se ne naučiš ravno čez noč, kako se je rodila tvoja znamka oblačil Cvirntrybar?

Osnov šivanja sem se dejansko naučil čez noč (smeh). Kar Sinketa zanima, se Sinke nauči. Veselje in potencial do šivanja in kreiranja je v meni opazila zelo uspešna celjska modna oblikovalka SoloMila in tako se je začela moja »cvirntrajbarska« pot.

Kdo je tvoja modna muza? Za kakšno žensko/moškega rad ustvarjaš?

Najraje ustvarjam za ljudi. Za ljudi, ki se imajo radi in jim »outfit« ni le maska, pod katero se skriva nemočna oseba, formirana s strani okolice. Za ljudi, ki cenijo brezčasni dizajn in vsestransko uporabnost. Ja, za takšne ljudi ustvarjam z veseljem in ljubeznijo.

Kateri je tvoj najljubši kotiček naše občine in česa se najraje spominjaš iz otroštva?

Kot otroka me je mama velikokrat s seboj vzela »v gobe«. Najraje sva šla na Štancerjev hrib, kjer je med potjo vse dišalo po timijanu. Na okolico imam zelo lepe spomine. Na ljudi žal malo manj. Je bilo pa neprecenljivo jesti domača jajca, kruh iz krušne peči, sosedovo govedino in omino solato. Se loviti »po turšci«, »robutat« sosedine češnje in se na traktorski gumi spuščati po zasneženem hribu. In vse ostalo je bilo odveč (smeh).

Kaj bi svetoval vsem mladim v naši občini, tistim, ki šele raziskujejo življenje znotraj občine, in tistim, ki že prestopajo njene meje? 

Dovolite si! Dovolite si biti srečni in neomejeni. Početi tisto, kar vas veseli in se ne sramovati, česar ne znate. Ljubiti, kar želite in koga želite. Bodite pomembni samemu sebi in ne drugim. Izpopolnjujte se v najboljšo različico samega sebe. Ker, roko na srce, lepota in denar zbledita, znanje, sreča in predvsem trenutki pa ostajajo. In tega vam nihče ne more vzeti. Samo hrabro v življenje! Toliko lepega vas, nas še čaka.

Kdo sploh je Siniša Vasiljev - Sinke poleg kuharskega mojstra in modnega ustvarjalca? Kakšnega bi ga morali poznati v domači občini?

V domači občini me verjetno poznate kot Sinišo Vasiljeviča. Krščenega kot Martin, po svojem dedku, ki ga žal nikoli nisem poznal. Fanta s pohorsko-balkanskimi koreninami. Čudaka, ki obožuje pralne stroje in ve res vse o njihovem delovanju. Fanta, ki se ni zmenil zato, da mu niso bili všeč avtomobilčki in nogomet, pretep in prerekanje. Fanta, ki se je raje pogovarjal z odraslimi, kot da bi se igral z otroki. Fanta, ki so ga v mali vasici Trnovlje nesprejeti starši vzgajali z ljubeznijo, mirom in razumnostjo. Fanta, ki je dandanes srečen in nikomur ni nič dolžan. Fanta, ki spi z mirno vestjo in se veseli vsakega novega dne. Fanta, ki z veseljem pomaga in pristopi vsakomur, ki potrebuje pomoč. Ja, takšnega bi me, vsaj mislim, da morali poznati v domači občini.

Kje se vidiš čez pet, deset let? S šivanko ali kuhalnico v roki ali kar z obojim? 

Kuhal bom, dokler bom živ (smeh). Vsekakor šivanke ne bom zavrgel. Cvirntrybar je moj otrok in nanj sem zelo ponosen. Glede na to, da sem zelo znanja željna oseba, se ne bom omejeval na eno vrsto dela. Še naprej bom kreiral ideje in raziskoval nova področja, ki me bodo osrečevala in izpopolnjevala. Cilje imam jasno začrtane, ob sebi imam ljudi, ki jim zaupam, da mi jih bodo pomagali doseči. 

Tekst: Klara Podergajs
Foto: Klara Podergajs, osebni arhiv

***

Recept za ananasovo torto na glavo

Sestavine:
1 pločevinka ananasovega kompota v kolutih
100g sladkorja za karamel
5 jajc
5 žlic sladkorja
1 vaniljev sladkor
5 žlic moke
1/2 zavitka pecilnega praška
1 mala kisla smetana
1 mala smetana za kuhanje, lahko je tudi sladka
2 jajci
1 vaniljev sladkor ali burbonska vanilja

Priprava:
1. Pekač obložimo s papirjem za peko in nanj položimo kolute ananasa.
2. Sladkorju dodamo 1 dl kompota, ki nam je ostal, in kuhamo – evaporiziramo do temne karamele.
3. Karamelo enakomerno polijemo po kolutih.
4. Jajca, sladkor, vaniljev sladkor penasto stepamo, da masa naraste vsaj za dvakrat. Masi dodamo presejano moko s pecilnim praškom in narahlo zamešamo v biskvitno testo.
5. Prelijemo čez karameliziran ananas in pečemo pribl. 15–17 min do rahle zapečenosti, na 180 ⁰C (ventilacijska pečica).
6. Na hitro zamešamo kislo in navadno smetano, jajce in vaniljev sladkor v homogeno zmes. Prelijemo čez pečen biskvit in pečemo do zlato rumene zapečenosti. 
7. Pekač vzamemo iz pečice in hladimo pribl. pol ure.
8. Pekač obrnemo na ravno podlago – pladenj, odstranimo papir za peko in ... tadaaaaaaa … torta končana.

Hitro in preprosto pripravljena »pleh« sladica za po kosilu, ki bo navdušila vaše najdražje.

Dober tek!