»Ob koncu osnovne šole sem začel pisati temperature zjutraj in zvečer, risal sem že grafe. Mamin sošolec je bil opazovalec meteorolog v Celju. Tako smo se dogovorili za ogled,« je svoje začetke v svet podnebja opisal Anže. V času študija je že pomagal pri opazovanju: »Celjski meteorologi so me povabili na novoletno druženje, kjer so povedali, da so mi uredili pogodbo za opazovanje vremena in sporočanje v Ljubljano.« Končal je prvo in drugo stopnjo študija matematike in fizike. V tistem času je obiskal Arso, ko je bil dežurni prognostik Andrej Velkavrh. Bil je navdušen nad njegovim delom. Nekaj let kasneje so ga na agenciji zaposlili na klimatologiji, kjer so analizirali pretekla stanja. Vedno več je raziskoval tudi prognozo in opazoval starejše prognostike. »Enkrat je v pisarno prišel Brane Kastelic in me vprašal, ali bi šel na televizijo, ker bi bilo njih starejše dobro zamenjati. Najprej sem dvomil, če sem primeren, nato pa sem se strinjal, da poskusim. Tako sem šel, poskusil in so me sprejeli,« se spominja Anže. Za napoved vremena na televiziji si Anže sam pripravi besedilo in grafiko.

Alpe in Jadran skoraj preblizu

Anže je sodeloval tudi pri projektu ocene podnebnih sprememb v Sloveniji do konca stoletja. Analizirali so, kako se bodo v Sloveniji spremenile temperature, veter, padavine, sončno sevanje in podobno. Njihove analize so pomembne za razne institucije, kot je geološki zavod, koristijo jih tudi na NIJZ. Spreminjanje temperatur v prihodnosti zanima tudi snovalce velikih gradbenih projektov, saj morajo vedeti, kakšne materiale uporabiti, da bodo odporni na vročino in druge vremenske razmere v prihodnosti. Nobena napoved pa ne more biti 100-odstotna. V Sloveniji imamo to "nesrečo", da so Alpe in Jadran izredno blizu, kar seveda vpliva na vreme. Alpe so zelo visoke in ne moremo vedeti, kako močne fronte bodo s severa prišle preko gorovja. Veliko vpliva tudi veter, ki ob spremembi smeri spremeni tudi že znano vremensko napoved.

Globalno segrevanje --> (pre)topla morja in oceani

»Jadransko morje in Atlantski ocean sta nadpovprečno topla. Ravno zaradi tega smo imeli tako intenzivna neurja in poplave. Dvig temperatur prinaša za sabo marsikaj. Zrak povleče vase več vodne pare, to pa pomeni več energije in s tem močne nalive in nevihte,« je povedal Medved. Slovenija se je v teh letih namreč ogrela za dve stopinji. Globalno bi radi do konca stoletja dosegli samo eno stopinjo. Kar nas že sedaj uvršča v nadpovprečje. Po najhujšem scenariju se bo naše območje do konca stoletja ogrelo za 6 stopinj, kar pomeni, da bi bile takrat v Slovenj Gradcu lahko takšne temperature, kot so sedaj v Kopru, kot je pojasnil Anže. Glavni krivec za podnebne spremembe so toplogredni plini in ti so dolgoživi. »To pomeni, da so od sto do dvesto let v zraku. Torej, kar bomo mi spustili v zrak, bo še nekaj generacij ostajalo v ozračju. Tega se marsikdo ne zaveda, sploh pa ne vodilni odločevalci. Proti tem spremembam se lahko borimo s prilagajanjem in aktivnim blaženjem,« je pojasnil Anže. Velik problem je tudi izsekavanje tropskega gozda v Braziliji, ki prečiščuje onesnažen zrak. Ob zadnjih neurjih smo tudi mi okusili spremembe, ko se je ravno nad našim območjem naredila super celica. Ta ima svojo vrtinčnost, živi sama sebe, je zelo močna in zelo hitro prepotuje dolgo pot. Nad nami je počil nosni oblak z veliko energije, pihali so različni vetrovi: »Na svoji merilni napravi sem izmeril najmočnejši sunek vetra kar 126 kilometrov na uro, drugače so najmočnejši povprečno do 70,« se spominja Anže.

Od vremena odvisni tudi hobiji

Anže v prostem času rad kolesari. Tako je ob začetku sezone preveril, do kam je na Rogli segal sneg. Odpravi se tudi na kolesarska potovanja, bil je že večkrat na Toure de Franceu, kolesaril je po dalmatinskih otokih, v štirih dneh je po jadranski magistrali prekolesaril pot od Reke do Dubrovnika. »Poleti rad pomagam sosedu in zmetujem krmo. Ga hecam, da ima najpametnejšega hlapca v občini. Trenutno pa iz gozda odstranjujemo tudi posledice vetroloma,« je povedal mladi meteorolog.

Tekst: Klara Podergajs, foto: lasten arhiv