Logo MojaObčina.si
DANES
16°C
-0°C
JUTRI
19°C
3°C
Oceni objavo

Na kmetiji Vrhivšek raste konoplja

Kmetija Vrhivšek leži v kotu idilične lindeške doline nad Frankolovim. Sedanja lastnika Rudi Ramšak in partnerica Alenka Zapušek sta se pred leti odločila, da bosta na njej gojila takšne kulture, ki pri svoji rasti ne potrebujejo pesticidov, ki jih divjad pusti pri miru in da s svojo dejavnostjo ne bosta onesnaževala okolja. Danes na njihovi zemlji ponosno raste slab hektar industrijske konoplje, pridelujejo tudi zelišča in stara žita.
Zakaj odločitev za konopljo?

Alenka in Rudi, magistra kemije in biolog, že zaradi svojih poklicev vesta, kako lahko določena sredstva vplivajo na naravo, pridelke, človeka. Svojo hrano sta začela gojiti, ker se je njuna druga hči rodila z alergijami. »Takrat sem začela raziskovati, kako je pomembno, kaj daješ vase in kaj daš nase. Pred šestimi leti pa sem  v Jani našla članek o konoplji in sva se brez oklevanja odločila, da jo bova gojila. Pogoji so pri nas, na 700 m nadmorske višine, odlični za pridelavo, sicer konoplja lahko raste povsod v Sloveniji. Rastlina ni zahtevna. V letu 2012 sva jo zasejala na desetih arih. Vest se je hitro razširila in med našim dopustom so celo odvzeli vzorce, a »učinka zadetosti« ni bilo. Ko sva raziskala, da je poleg semena uporaben tudi list in cvet, sva želela poskusiti tudi z izdelavo eteričnih olj. Od takrat vsako leto povečujeva posevek,« pojasnita zgodbo o »lindeški« konoplji. Vso konopljo sama predelata in jo tržita pod blagovno znamko Kmetije Vrhivšek.

 

Razlike med industrijsko in indijsko konopljo

Na videz je industrijska konoplja bolj razvejana pri vrhu, indijska pa od spodaj navzgor. Listi so pri industrijski ozki, suličasti, pri indijski pa bolj zaokroženi. Vonj je pri obeh podoben, vendar je pri indijski izrazito močnejši. Točna razlika se določa v laboratoriju z analizo. Pri nas je za gojenje dovoljena industrijska konoplja, ki ima manj kot 0,2 % THC-ja. Po novejših klasifikacijah se bodo sorte ločile glede na vsebnost THC-ja in CBD-ja. Ta dva kanabinoida sta najpomembnejša. THC-ja, ki zadene, je več v indijski, CBD-ja, ki deluje protivnetno in izboljšuje naš imunski sistem (prisoten je tudi v človeškem telesu), pa je več v industrijski konoplji. 

 

Zdravilna je cela rastlina

Vsi deli konoplje so uporabni. Listi in cvetovi za čaj, izvlečke in eteriko, semena za olje, moko in proteine, stebla pa za vlakna. Seme vsebuje več kot 75 % nenasičenih maščobnih kislin. Maščobne kisline omega 3, 6 in 9 se izločijo v olje in delujejo protivnetno, vitamin E deluje kot antioksidant. Pri stiskanju olja kot stranski produkt dobimo pogačo, ki jo lahko zmeljemo v moko. Ta se uporablja za kruh, testenine, »kukije«. »Zaradi teh 'kukijev' ni treba plezati na kozolec in klicati gasilcev,« se pošali sogovornica in doda, »ko se je zgodil Žalec, smo imeli vsi pridelovalcizaradi zavajajočega poročanja medijev zelo veliko škode.« O pozitivnih učinkih konoplje v obliki hrane, olj, kozmetike, gradbeništva … bi se lahko razpisali na dolgo in široko, toliko jih je.

 

Konopko, zadruga za razvoj trajnostne pridelave in predelave konoplje, z. o. o.

Ob iskanju znanja o konoplji se je skupinici konopljarjev porodila ideja o ustanovitvi zadruge. »Z namenom združitve slovenskih pridelovalcev konoplje, oblikovanja baze znanja in delitve tega znanja se nas je v letu 2014 zbralo 15 somišljenikov in ustanovili smo zadrugo Konopko s sedežem v Lindeku. Proizvodne enote imamo pri kmetih po Sloveniji, v Ljubljani pa imamo stiskalnico, kjer si lahko člani in nečlani sami stisnemo olje. V slabih treh letih je število članov desetkratno naraslo, poleg kmetovalcev so člani še predstavniki fakultet in študentje. Zadruga članom nudi določene ugodnosti - boljše odkupne cene, informacije, obveščanje o novostih, ugodnejši nakup semen, ki so vsa uvožena. Pri nas je možno sejati le semena iz evropske sortne liste. Stare slovenske sorte so trenutno na certificiranju in če/ko se bodo uvrstile na to listo, bo možno sejati tudi domače seme. Zadruga Konopko je v letu 2015 sodelovala na razpisu Climate Launchpad, kjer so zbirali ideje, ki najbolj pripomorejo k zmanjšanju negativnih podnebnih sprememb. Ideja razvoja biogranulata iz konoplje nam je prinesla zmago na ravni Slovenije in zadovoljivo uvrstitev na vseevropskem razpisu. Idejo sedaj razvijamo v prototip, da bodo lahko proizvajalci plastike uporabljali konopljin biogranulat za brizganje izdelkov.«

 

Ljudje so premalo ozaveščeni, a je interesa vedno več

»Konoplja še vedno buri duhove. Eni zelo dobro vedo, zakaj konoplja – da, drugi pa te gledajo kot 'hašišarja'. Pridelavo konoplje so v 70 letih prejšnjega stoletja prepovedali zaradi uvrstitve konoplje na listo drog, vpliva lobijev ipd. Pred dvema desetletjema pa jo je pionir slovenskega konopljarstva Dejan Rangeo iz Goričkega posejal, da bi jo raziskoval v okviru svoje diplomske naloge, vendar so mu policisti posevek poželi. Da bi pozitivne učinke konoplje in njeno uporabnost ljudje bolje prepoznavali,  prirejamo na kmetiji Vrhivšek in po vsej Sloveniji izobraževalne seminarje in delavnice. Interesa je vedno več. Udeleženci prihajajo od vsepovsod, tudi iz tujine, da si ogledajo našo kmetijo kot primer dobre prakse, le v lokalnem okolju zaenkrat še nismo zaznali posebnega interesa. Seveda lahko organiziramo delavnico ali kakšen drug dogodek za interesente naše občine, v kolikor bi na občini izrazili željo. Do leta 2015 se je pridelava eksponentno povečevala, lani pa smo zaznali majhen upad. Razlogi so verjetno v tehnologiji spravila konoplje, med drugim pa tudi v premajhni spodbudi države, ki po finančni plati tako na državnem kot lokalnem nivoju stori premalo ali skoraj nič za močnejši zagon te ponovno vzpostavljene kmetijske panoge«, potožita Rudi in Alenka.

 

Če želite izvedeti več …

Kogar zanima kar koli iz sveta konoplje, nakup in prodaja izdelkov, lahko na spletnih straneh: www.kmetija-vrhivsek.si  in www.konopko.si najde vse podatke in se morda navduši za pridelavo te rastline, kot sta se pred leti navdušila gospodarja Vrhivškove kmetije.


***
Konopljine proteinske ploščice

Sestavine:

65 g konopljinih semen

1 jedilna žlica konopljinih proteinov

2 jedilni žlici medu

1 jedilna žlica surovega kakava v prahu

10 g kokosove maščobe

80 g temne čokolade

 

60 g konopljinih semen zmešamo s konopljinimi proteini, medom, kakavom in stopljeno kokosovo maščobo. Maso za 30 min postavimo v hladilnik in jo nato razvaljamo med peki papir. Razvaljano maso, nato narežemo na ploščice in jih za 30 min postavimo v hladilnik, da se strdijo. Oblijemo jih še s stopljeno čokolado in posujemo z oluščenimi konopljinimi semeni.


Okusna sladica, je zaradi vsebnosti proteinov odlična za športnike in vse tiste, ki potrebujejo veliko energije.

Konopljini proteini so bogati z vsemi 20 aminokislinami, z minerali, kot so železo, kalij, magnezij in cink. Zelo pomemben del konopljinih proteinov predstavljajo tudi vlaknine, ki pomagajo pri izboljšanju prebave. Konopljini proteini delujejo alkalno in pomagajo pri izgorevanju maščob, razkisanju telesa in so zelo dobro prebavljivi. Zamešate jih lahko tudi v smutije, jogurte ali pripravite kakšen svoj napitek.

 

Tekst: Sonja Jakop

Foto: A. Zapušek, S. Jakop

Oglejte si tudi