Drago Medved je bil rojen 9. januarja 1947 v Boletini pri Ponikvi, osnovno šolo je obiskoval v Celju in se nato vpisal na Šolski center tiska in papirja v Ljubljani.  Po srednji šoli se je vpisal in zaključil Višjo upravno šolo v Ljubljani. Že leta 1966 se je kot stavec zaposlil v Celjskem tisku (kasneje Cetisu) in po treh letih napredoval do tehnologa. Med leti 1971 in 1978 je bil tehnični direktor v časopisnem podjetju Novi tednik, do leta 1982 pa je bil odgovorni urednik Novega tednika. V tem obdobju se je dodobra spoznal tudi z radijskim medijem in je bil na Radiu Celje urednik številnih kulturnih oddaj (Kulturni mozaik, literarne oddaje itd.). Med leti 1982 in 1988 je bil predsednik SZDL v Celju, od leta 1988 do leta 1992 je bil novinar in komentator kulturne redakcije dnevnika Delo in svoje prispevke objavljal tudi v revijah Naša žena, Viva, Večer, Pet zvezdic, Slovenske novice, Vino in Sad.  Krajši čas je delal pri podjetju Fit-media v Celju, nato pa postal samostojni novinar in leta 2000 samostojni podjetnik. Po preselitvi leta 2001 iz Celja v Novo Cerkev se je posvetil tudi slikarstvu. V pokoj je odšel leta 2006 in se do konca življenja posvečal uredništvu, založništvu, publicistiki, umetnosti, enologiji, pisal filmske scenarije (deset TV oddaj Resnice o vinu), bil je tudi izvrsten predavatelj, moderator in organizator dogodkov s področja kulture in enologije. Bil je tudi vitez Evropskega reda vitezov vina (Ordo equestris vini Europae) in vitez slovenske dvanajstije Reda sv. Fortunata. Žal mu je huda bolezen vzela moči za realizacijo še premnogih idej, ki so bile še skrite v njegovi duši. Umrl je 7. januarja 2017.

Med avtorskimi in uredniškimi deli moramo omeniti knjige, ki so podpisane z imenom Drago Medved: Trta življenja – 1992, Slovenski Dunaj – 1995, Najlepše trte na Slovenskem – 1995, Anton Bezenšek iz Bukovja – 1996, Vinski brevir – 1997, Šampanjec, sreča sveta – 1999, Sto resnic o vinu – 2000, Donava – 2001, Stoletne gostilne na Slovenskem – 2002, New Swing Quartet – 2003, Jože Svetina – 2004, Darinka Pavletič Lorenčak – 2005, Omizje – 2005, Botritis – poezije – 2007, Istenič – Penine, življenjska zgodba družine Istenič – 2009, Refošk – resnična pravljica o rdečem kralju – 2008, Vinske bravure – 2011, Zlata radgonska resnica – 2012, Bizeljsko-Sremič – 2012 in posthumno Stebri slovenskega gospodarstva – podjetniške družine na Slovenskem do 2. svetovne vojne2017.

Bil je stalni sodelavec Srednje in Višje šole za gostinstvo in turizem v Mariboru in revije GT (Gostinstvo in turizem).

Bogat je tudi njegov slikarski opus v akrilni tehniki na platno. Motivno posega v zakladnico arheoloških najdišč in grobišč, to je od poganskih časov pa vse do zametkov krščanstva. Konstanta v njegovih slikah so zato simboli in okrasje na arheoloških predmetih, ki so bili najdeni v grobiščih. Od leta 2002  je imel številne samostojne razstave  v Sloveniji in tujini (leta 2015 tudi v Kulturnem centru na Dunaju in v Monoštru na Madžarskem), pomembno je tudi njegovo sodelovanje v skupinskih razstavah doma in v tujini.

Drago Medved nam bo ostal v spominu kot deloven in natančen človek, ki je pustil za sabo močne sledi. Vesel sem, da sem ga poznal in da lahko vsaj malo stopam po njegovi poti.

Tekst: Jože Žlaus

Foto: arhiv Ivana Ika Medved