Postavljanje jaslic ima dolgo zgodovino. Prve so nastale v stranski ladji cerkve Santa Maria Maggiore v Rimu konec 13. stoletja. Z nastopom Jezuitov po letu 1534 so se širile po Italiji, v drugi polovici 17. stoletja pa so se običaji postavljanja jaslic preko Tirolske in Bavarske širili tudi v naše kraje. Leta 1644 so Jezuiti v cerkvi sv. Jakoba v Ljubljani postavili poldrugi meter visoke jaslice. Sprva so jih postavljali le po samostanskih cerkvah, v drugi polovici 18. stoletja pa tudi v župnijskih. Šele na začetku 19. stoletja se je širil običaj v meščanskih in kmečkih hišah, najprej med premožnimi, kasneje pa tudi med manj premožnimi ljudmi. Premožni so postavljali jaslične figurice na mize, v kmečkem okolju pa so bile jaslice navadno izrezane iz kartona, postavljene na trikotno desko v »bogkovem kotu«. 

S širitvijo postavljanja jaslic se je razvijalo tudi izdelovanje. Jaslično rezbarstvo je postalo prava ljudska umetnost, ki se je širila po alpskih deželah in prišla tudi v naše kraje. Mnogi ljudski umetniki so si v dolgih zimskih večerih krajšali čas z izdelovanjem jaslic, v sedanjosti pa so rezbarjenje izrinili ceneni in kičasti izdelki ponudb jaslic modernih trgovskih centrov. Če so jaslični prizori nekoč uprizarjali samo božično zgodbo, so današnje jaslice polne sodobnih prizorov, ki so lahko moteči in neprimerni. Nič nenavadnega ni, da se danes v jaslicah pojavljajo tudi vlakci, avtomobilčki in še kaj modernega, vse to pa bistvo božične zgodbe degradira.

Po letu 1990 so bili v časopisih Kmečki glas in Družina razpisani natečaji o zbiranju in razstavah najlepših in najstarejših jaslic. Razstave jaslic v adventnem času so bile najprej v organizaciji časopisa Kmečki glasu na ljubljanskem Magistratu in v galeriji časopisa Družina na Krekovem trgu v Ljubljani. Sledil je razmah razstav jaslic po večjih in po manjših krajih po Sloveniji. Na božjepotnih Brezjah je že nekaj let urejen muzej z več kot 400 jaslic z vseh koncev sveta in tam je tudi sedež Društva ljubiteljev jaslic Slovenije, katerega člana sta tudi Jelka in Jože Žlaus iz Globoč. 

Tem krajem se je leta 2015 pridružil tudi »Božični Vojnik«, ki je postal verjetno največji jasličarski dogodek v Sloveniji. Idejni oče razstave je Beno Podergajs, predsednik Katoliško-kulturnega društva »Ivan Šopar«, v sodelovanju s Turističnim društvom Vojnik, Občino Vojnik in župnijo Vojnik. Pri razstavi sodelujejo tudi posamezna društva, zavodi, zbiralci in izdelovalci iz občine, kakor tudi društva in posamezniki izven občine in celo iz tujine. Jaslice so razstavljene v treh ulicah, v Jernejevem domu in v cerkvi. Letošnji že 5. Božični Vojnik obeta še več, morda celo preko 300 skrbno izbranih in unikatnih jaslic.

Tekst in foto: Jože Žlaus