Okroglo mizo je vodil novinar, zgodovinar, sociolog in dokumentarist na  RTV Slovenija Jože Možina.  Sogovorniki  mag. Ivan Princes, Branko Tomažič, Martin Groznik, Peter Curk, Nedeljko Andjelič in Peter Lemut so spregovorili o dogajanju tistih dni skozi svoj pogled dogodkov. Razgovor je bil pripravljen s ciljem zvedeti, kako je takrat dejansko bilo, od ljudi, ki so bili prisotni.

Govora je bilo o takratnem navdušenju nad samostojno Slovenijo in lepem občutku občanov ob spoznanju, da so miličniki na njihovi strani, o sodelovanju, tudi  strahu in odločnosti vseh, da nam jugosoldateska ne bo preprečila tako želene države.  Želelo se je zaščititi plebiscitarno voljo Slovencev in dotedaj neuresničen sen o samostojni državi Sloveniji.

Debata je tekla tudi o podrobnostih takratnega dogajanja, ki jih lahko ve le tisti, ki je zraven bil. Izkazalo se je, da za takratni prvi pravi resnejši upor prodiranju agresorske JA niso zaslužni plačani visoki nameščenci, nadveterani ali službe, temveč se je uspela zaustavitev kolone JA 'DAN PREJ' v Vrhpolju  zgodila predvsem zaradi poguma in skupnega domoljubnega upora navadnih ljudi Vrhpolja in Vipavske doline ter miličnikov, ki bi v primeru drugačnega poteka dogodkov izgubili vse.  Ta blokada agresorske JA je že v začetku vojne porušila zablodo generalov JA o lahkotnosti pokoritve Slovenije in pomenila vojaško zmago golorokih ljudi nad armado Jugoslavije, saj je zaradi te blokade tankovska kolona ta dan uspela priti le do Vipave.  

Povedano je tudi bilo, da je zraven žalosti zaradi nemorale, kraj in propada vrednot v današnjem času je v ljudeh prisotna tudi prizadetost zaradi načina obravnavanja tistih, ki so za samostojno Slovenijo resnično kaj naredili.  Danes se marsikdaj govori, kot da nam je samostojno državo kdo podaril.

Udeleženci okrogle mize so izpostavili občutek, da se tudi veteranski statusi marsikdaj delijo po relacijah takratnih služb in uslužbencih, ne pa po dejanskih zaslugah in poraja se strah, da postaja v zadnjih letih domoljubje zmerljivka drugorazrednih, kar pa bi pomenilo, da samo z osamosvojitvijo še nismo dosegli želenega cilja v celoti.  Prevladala pa je vera in optimizem, da bomo tudi te rahlo zapeljane trende z močjo zavesti naroda nekoč uspeli potisniti v pozabo žalostne preteklosti.

PL