Februarska in marčevska sprostitev omejitev pa sta omogočili prvo mobilnost. V času še vedno trajajočih spremljevalnih ukrepov je bilo prvo izmenjavo najlažje organizirati na Irskem, in sicer smo se tja v tednu od 21. do 25. marca odpravili trije zaposleni z naše šole.
Prvi dan naše izmenjave je bil namenjen transportu – preko Trevisa z letalom v Dublin, kjer so nas na letališču že čakali štirje učitelji iz Španije in tudi šofer, ki nas je odpeljal do hotela. Izjemno nas je razveselilo, da smo videli znan obraz, saj se je izmenjave udeležil tudi španski učitelj Hose, ki nas je v Vipavi obiskal decembra. Izmenjali smo nekaj besed in se namestili v hotelu.
V torek smo se vsi učitelji skupaj odpeljali na šolo Clocha Rince NS, Moyvalley, 15 kilometrov oddaljeno od hotela. Učenci so nas z Erasmus+ zastavo pričakali pred šolo in nas pospremili v telovadnico. Po uvodnem delu so nam irski učenci predstavili aktivnosti, ki so jih izvajali v tednu zdravja in dobrega počutja. Skupaj s starši so v času enega tedna izvajali različne športne in sprostitvene dejavnosti. Sledil je ogled šole. Irsko šolo obiskuje okrog 150 učencev. Osnovna šola pri njih traja do 12. leta. Učenci šole so razdeljeni v razrede, tudi kombinirane. Razredi so natrpani, temu je prilagojena tudi postavitev miz. V oddelku imajo lahko tudi do 37 učencev, pri določenih urah sta prisotna dva učitelja. Na tej šoli imajo kombinacijo 2. in 3. razreda, 4. in del 5. razreda ter del 5. razreda in del 6. razreda. Na šoli imajo tudi program za avtiste. Tisti, ki zmorejo, dnevno prehajajo v program osnovne šole. Za delo z avtističnimi učenci imajo posebej prilagojeno senzorno sobo. Učilnice in hodniki šole so okrašeni, izobešene so različne zastave in različne pozitivne misli. Učenci v šoli ne kosijo, šola nima kuhinje. Obrok za kosilo si učenci prinesejo od doma.
Učencem smo se seveda predstavili tudi učitelji. Najbolj so jih zanimale predstavitve vseh sodelujočih držav, o katerih so imeli ogromno vprašanj.
Naslednji dan smo se družili z učenci 6. razreda. Po predstavitvi naših šol in domovin so nas učenci seznanili s prostori šole in njeno okolico. Povedali so, da jih v šoli pripravljajo na prvo sveto obhajilo. V učilnicah smo opazili veliko sakralnih podob, iz česar lahko sklepamo, da cerkev na Irskem ni ločena od šolstva (kot je to v Sloveniji). Učenci so nam pokazali okolico šole, veliko travnato igrišče, hotel za žuželke ter prostor (klopi) za učenje v naravi. Sprehodili smo se tudi do bližnje cerkve in si ogledali njeno notranjost. Njihova šola je bila zgrajena leta 1956 in bila kasneje večkrat dozidana. Nazadnje leta 2008, saj so v bližini zgradili novo naselje. Zaključek srečanja na šoli je bil plesno obarvan. Učenci so pod vodstvom mentorice zaplesali prav poseben ples. Po kosilu smo se odpravili na ogled ledeniške doline Glendalugh (pomeni dolina dveh jezer). Dolina je znana po zgodnjem srednjeveškem samostanskem naselju, ki ga je v 6. stoletju ustanovil sveti Kevin. V naselju se nahaja okrogli stolp višine 30 m, več cerkev in pokopališče. Od naselja naprej vodi gozdna pot do dveh ledeniških jezer. Občudovali smo lepote narave in se polni vtisov vrnili nazaj v hotel.
Na četrtkovi okrogli mizi smo predstavili posnetke dejavnosti, ki so jih učenci izvajali v okviru projekta in smo jih že pred mobilnostjo poslali irski učiteljici. Vsaka država, ki sodeluje v projektu, ima namreč že vnaprej določeno vsebino projekta. Naslov prve mobilnosti na Irskem je bil Beactive, bemindful. Na omenjeno temo smo se na šolah pripravljali že pred odhodom na izmenjavo tako, da so učenci sodelovali v različnih športnih dejavnostih in izzivih. Slovenci smo lahko zadovoljni, saj imamo v predmetniku veliko število ur športa. Irci imajo v predmetniku eno uro športa na teden, Španci v nižjih razredih dve, v višjih pa eno uro na teden. Tudi prostori za šport so na naši šoli bistveno boljši kot v ostalih sodelujočih šolah. Na srečanju smo naredili tudi plan naslednjih mobilnosti. Maja 2022 bo drugo mobilnost v projektu na temo Keeping in touchwith meorganizirala naša šola.
Popoldne smo imeli nekaj prostega časa v Dublinu. Ekipa Slovenije se je hitro organizirala, na internetu pregledala, katere zgradbe v Dublinu so vredne ogleda, in se podala na peš raziskovanje.
Polni vtisov smo se srečno vrnili domov. Nismo čisto mirni, saj nas maja čaka organizacija druge mobilnosti. Nekaj malega izkušenj smo pridobili na Irskem, veliko idej in sposobnost organizacije bomo morali poiskati in pokazati sami. Vse je enkrat prvič in verjamemo, da se bomo z našo novo nalogo uspešno in organizacijsko dovolj dobro spopadli tudi mi. Na podlagi videnega vemo, da organizacija izmenjave sodelujočih učiteljev iz večih držav ni tako preprosta, a zavedamo se in cenimo njeno vrednost. Namen srečevanja učiteljev in obiskovanje šol v drugih evropskih državah je spoznavanje šolskih sistemov, iskanje idej in spoznavanje novih ljudi, kultur. Le tako lahko stvari primerjamo, analiziramo, se izboljšujemo in s hvaležnostjo lahko rečemo, da v Sloveniji ni vse tako slabo. Že po prvi mobilnosti lahko ocenimo, da so naši in vsi slovenski učenci lahko hvaležni za veliko stvari.
Samo Jamšek, Hana Jerončič, Mojca Pev
