Na dan sv. Ane, 26. julija 1914, je bila razglašena mobilizacija, saj je Avstrija napovedala vojno Srbiji. V ponedeljek, 27. julija, so se vsi poklicani udeležili sv. maše in si pustili pripeti Marijino svetinjico. Število vseh vpoklicanih iz tržiške župnije je bilo v letu 1914 400. Na praznik sv. Rešnjega telesa, 3. junija 1915, je bilo potrjenih še okrog 200 vojaških obveznikov. Tem vojaška oblast ni dovolila iti domov, da bi se poslovili od svojcev, ampak so jih pridržali in poslali proti Mariboru. Vojaški nabori so se vrstili tako , da je 23. januarja 1918 prišel na vrsto že letnik 1900.

 

Izmed vseh vpoklicanih jih je iz območja tržiške občine umrlo kar 225 (101 iz župnije Tržič, 57 iz župnije Križe, 41 iz župnije Kovor, 19 iz župnije Lom in 7 iz župnije Leše). Nekateri so padli na bojiščih, spet drugi so umrli v bolnišnicah. V vojnem času je bilo v Tržiču mnogo vojakov, večinoma le na prehodu. Za dalj časa pa je bilo nastanjenih več kot tisoč vojakov z Ogrskega. Posebno veliko vojakov je bilo v juliju in avgustu 1917.

 

Tržič je bil kot industrijski kraj popolnoma vezan na nakup živil. Ob času vojne je bila redna trgovina prekinjena in leta 1915 je začelo primanjkovati hrane, ki so jo občani dobili le še na nakaznice. V letu 1917 so ustanovili javne kuhinje, samo na Skali so redovnice dnevno izdale preko 200 kosil. Lakota je pestila vse huje in mnogi so hodili z nahrbtnikom na kmete iskat živil, ki so jih dobili v zameno za blago ali usnje. Ko pa so tovarne zaradi pomanjkanja surovin prenehale s proizvodnjo, je bila zamenjava nemogoča in beda je bila vedno hujša.

 

V spomin na začetek teh težkih časov bosta v nedeljo, 27. julija 2014, župnija Križe in Krajevna skupnost Križe ob spomeniku žrtvam l. svetovne vojne pripravili spominsko slovesnost.

Slavko Bohinc