Glede na čas v katerem živimo, je ekologiji in varstvu okolja potrebno nameniti veliko večjo vlogo in tako tudi v zvezi tega drastično spremeniti miselnost in ravnanje. Zaradi tega tudi evropske direktive narekujejo in opravičujejo prepoved kurjenja odpadkov v naravnem in bivalnem okolju, ki trenutno velja v Sloveniji. Sezona požarov v naravi se v zadnjih letih zaradi toplih in suhih pomladi in jeseni podaljšuje, najpogostejši povzročitelj pa je človek s svojo nepremišljeno dejavnostjo. Požare največkrat zanetijo lastniki zemljišč, ki želijo s kmetijskih površin odstraniti organsko maso zaradi lažjega obdelovanja ali zaradi čiščenja površin v prepričanju, da je to za kmetijsko površino koristno. Mnogi so namreč zmotno prepričani, da s požiganjem trajno uničijo plevel. Takšna oblika spravila organske mase s kmetijske površine je tako z vidika varstva okolja kot z vidika agrotehnike najbolj neprimerna in neutemeljena.
Glavni razlog za prepoved kurjenja je predvsem v tem, da se zaradi požarov v naravi povzroča tudi velika okoljska škoda in da se pri kurjenju širi neprijeten vonj, kar je posebej zoprno v urbanih okoljih. Posebej skrb vzbujajoče pa je dejstvo, da se zaradi ognja, ki ne razvije dovolj visoke temperature, v zrak sproščajo strupeni plini, dim ter saje, ki so po dognanjih strokovnjakov, toksični in karcinogeni. Strokovnjaki opozarjajo, da ima kurjenje rastlinskih ostankov negativne posledice za tla oziroma rodovitno prst. Pri kurjenju organske mase so tla izpostavljena visoki temperaturi, ki ni značilna. Visoka temperatura povzroča, da poleg mase, ki jo želimo sežgati, popolnoma propadejo občutljive vrste kmetijskih rastlin, ki bi jih še želeli obdržati. Ogenj in visoke temperature celo stimulirajo razvoj semena nekaterih trdovratnih plevelov, ki se jih bomo s težavo, predvsem pa z višjimi stroški, znebili. Površina sicer po sežiganju z zakasnitvijo ozeleni, toda botanična sestava vzniklih rastlin bo na takšnih površinah po biološki in krmni vrednosti bistveno slabša. Zaskrbljujoče je tudi dejstvo, da nekateri posamezniki celo ob razglašeni določeni stopnji požarne ogroženosti le-te ne spoštujejo in tako s kurjenjem ogrožajo življenja ljudi, živali, naravno okolje in premoženje.
Zakonodaja
Prepoved kurjenja v naravnem in bivalnem okolju v Sloveniji ureja več predpisov z globami celo do 4100 € za posameznika.
Uredba o ravnanju z odpadki določa, da morajo biti vsi odpadki, tudi naravni, primerno obdelani, torej ali predelani ali odstranjeni v skladu z določili uredbe. To pa lahko stori ali imetnik odpadkov sam ali pristojne službe. To pomeni, da je tudi kurjenje odpadkov v naravi kot način njihovega nenadzorovanega odstranjevanja prepovedano.
V skladu z uredbo o obdelavi biološko razgradljivih odpadkov obdelava pomeni kompostiranje, mehansko-biološko obdelavo ali katerikoli postopek higienizacije teh odpadkov, nikakor pa ne sežiganje v naravnem okolju. Določena pravila veljajo tudi za oddajo odpadkov, saj mora imetnik odpadkov zagotoviti, da se odpadki ne mešajo, zato da jih je kasneje mogoče obdelati.
V občini Vransko sta bila sprejeta tudi dva občinska akta, ki v svojih določilih urejata prepoved kurjenja. Odlok o javnem redu in miru v občini Vransko (Uradni list RS, št. 15/2010) prepoveduje na travnikih, njivah, gozdovih, javnih mestih, zelenih površinah in v bližini objektov povzročati splošno požarno nevarnost, Odlok o načinu opravljanja obvezne lokalne gospodarske javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki v Občini Vransko (Uradni list RS, št. 55/2009) pa imetnikom odpadkov prepoveduje sežiganje in/ali odlaganje odpadkov v objektih ali na zemljiščih, ki niso namenjeni za odstranjevanje komunalnih odpadkov. Pristojnost ukrepanja po navedenih občinskih predpisih ima medobčinski inšpektorat.
Pravilno ravnanje z zelenim odrezom in biološkimi odpadki
Odpadke, primerne za kompostiranje, lahko posameznik ustrezno kompostira na svojem zemljišču, vse ostalo mora oddati v ustrezen zabojnik oziroma oddati javni komunalni službi. Sežiganje kot način odstranjevanja odpadkov ni dovoljeno. Prav tako velja opozoriti, da mora imetnik odpadkov, če se odloči, da jih bo predal pristojnim komunalnim službam, zagotoviti, da so odpadki primerno ločeni in ne pomešani, zato da jih je pozneje možno učinkovito predelati. Manjše količine tovrstnih odpadkov lahko posameznik odloži v tipske rjave zabojnike, namenjene biološkim odpadkom ali zabojnike za zeleni odrez. Za večje količine je potreben dogovor z javno komunalno službo. Na pristojnem komunalnem podjetju vam bodo pri odvozu tovrstnih odpadkov z veseljem svetovali in pomagali.
Petra Arh
