Logo MojaObčina.si

Vransko

DANES
21°C
11°C
JUTRI
21°C
8°C
Deli
1376

Zakaj je treba kuriti suha drva?

Pozimi, ko je višek kurilne sezone, ob prezračevanju stanovanja lahko zaznamo specifičen vonj, ki nam draži nos in grlo. Vzrok za to so predvsem individualna kurišča in gospodinjstva, ki v svojih kurilnih napravah sežigajo, poleg goriv, tudi raznovrstne odpadke in vlažen ali barvan odpadni les.

Uporaba lesne biomase za ogrevanje stavb, pripravo tople sanitarne vode in pripravo hrane ima pri nas več kot tisočletno tradicijo. Žal pa pri zgorevanju lesne biomase nastajajo tudi škodljive emisije, predvsem če se kuri biomasa s preveliko vlažnostjo in če biomaso nepravilno kurimo v neprimernih kurilnih napravah. Poleg plinov, ki pri tem nastajajo, so najpomembnejše emisije delcev, manjših od deset mikronov - PM10. Na njih se v atmosferi vežejo tudi ostale snovi; največja nevarna lastnost teh delcev pa je, da lahko prodirajo globoko v pljuča, krvni obtok in po njem v druge organe ter s tem škodljivo vplivajo na zdravje ljudi.


Zato morajo biti za pravilno kurjenje lesne biomase izpolnjeni vsaj trije osnovni pogoji:

  • sodobna in pravilno vgrajena kurilna naprava,
  • izbira primernega goriva,
  • pravilna kurjava, v skladu z navodili proizvajalca.

Čeprav se ljudje večkrat pohvalijo, da jim stara kurilna naprava še odlično dela, je tovrstni proizvod vsekakor že tehnološko zastarel, predvsem zato ker pri svojem delovanju potrebuje veliko količino goriva in ne ustreza ekološkim standardom. Sodobne kurilne naprave na lesno biomaso ob pravilnem kurjenju in primerno pripravljenem gorivu zagotavljajo nizke vrednosti škodljivih emisij v primerjavi s starejšimi kurilnimi napravami. Za zmanjšanje vpliva emisij dimnih plinov iz kurilnih naprav na bivalno okolje so pomembni tudi dovolj visoki dimniki, ki dimne pline odvajajo čim višje v ozračje, da se škodljive emisije porazdelijo čim širše in čim bolj enakomerno v ozračje.

Vsebnost vlage v lesnem gorivu vpliva na temperaturo izgorevanja in posledično na emisijske vrednosti. Za uporabo v kaminu je primeren les z vsebnostjo vode pod 20 %. Maksimalna vlažnost drv, ki se jih sme uporabljati za kurjenje v kurilnih napravah pa je 25 % in je določena z uredbo o emisiji snovi v zrak iz kurilnih naprav. Ker je vlažnost posekanega lesa od 40 do 60 %, ga je treba pred kurjenjem posušiti. Cenovno in okolju prijazno je najbolj sprejemljivo naravno sušenje drv. Za hitro in učinkovito sušenje je treba drva razžagati, razcepiti, zložiti tako, da se prezračujejo, jih pokriti proti dežju, posekati praviloma v decembru ali  januarju, ko je vlažnost rastočega lesa najnižja, poleg tega pa je čas sušenja lahko daljši, kot če bi jih posekali v kasnejših mesecih.  


Priporočen čas sušenja je:
• eno leto za drva iz topola in smreke,
• eno do dve leti za drva iz lipe, jelše in breze,
• dve leti za drva iz bukve, jesena in sadnega drevja,
• dve do tri leta za drva iz hrasta.

Ne samo da kurjenje preveč vlažnega lesa povečuje emisije onesnaževal, tudi sam izkoristek je mnogo manjši – to pa pomeni, da nas ogrevanje stane več, saj pokurimo več biomase.

Gorivo se v zgorevalno komoro nalaga vzporedno, brez večjih praznin. Zagotoviti je potrebno zadosten dotok zraka, da bodo lahko plini, ki se sproščajo iz biomase, zgoreli v vročem plamenu.

Za zgorevanje z nizkimi emisijami je značilen svetel plamen brez vidnega dima, medtem ko je temen, sajast plamen povezan z visokimi emisijami delcev. V kolikor s prostim očesom opazimo temen dim na vrhu dimnika, to vsekakor pomeni zelo slabo zgorevanje predvsem z vidika prašnih delcev. Slabo zgorevanje lesne biomase je razvidno tudi na notranjih površinah kurilne naprave, dimniškega priključka in dimnika, v obliki sajastih in katranskih oblog. Če je prišlo do vžiga oblog (saj in smol) v dimniku – dimniškega požara, je to skrajno opozorilo, da gre za zelo slabo oziroma katastrofalno slabo zgorevanje, ki ga je treba odpraviti tako zaradi negativnih posledic na okolje, slabega energetskega učinka, zagotavljanja požarne varnosti in ne nazadnje zaradi zaščite zdravja ljudi, ogrožena pa je tudi življenjska doba kurilnih in dimovodnih naprav.

Iz navedenega sledi, da ima uporabnik pomembno vlogo pri zagotavljanju nizkih emisij dimnih plinov in visokih izkoristkov tako s pripravo lesne biomase kot tudi s samim kurjenjem in vzdrževanjem kurilne naprave.

Povzeto po spletni strani Ministrstva za okolje in prostor (http://www.mkgp.gov.si/si/delovna_podrocja/gozdarstvo/navodila_za_pravilno_kurjenje/zgorevanj e_lesa_v_malih_kurilnih_napravah/) ter zloženki Ogrevanje z nizkimi emisijami škodljivih snovi projekta PMinter.


Všečkaj objavo

Oceni objavo

Število glasov: 0

Oglejte si tudi